Hladna prha za Kitajsko, tudi od Slovenije

Skorajda brez medijske pozornosti je v Sloveniji minil včerajšnji vrh pobude 17 +1, ki jo je leta 2012 vzpostavila Kitajska z namenom večjega gospodarskega sodelovanja z državami srednje in vzhodne Evrope.

Da je interes zanjo na kitajski strani velik, prikazujejo že sami posnetki. Gostitelj vrha je bil namreč predsednik države Ši Džinping skupaj s kopico visokih državnih uradnikov. Na drugi strani pa mu je šest držav, med njimi tudi Slovenija, odreklo svoje zastopstvo na najvišji ravni. Slovenijo sta na vrhu tako zastopala zgolj podpredsednik vlade in gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

V vplivnih svetovnih medijih, kot je Politico, se zato že govori o boleči zavrnitvi. Dejstvo je namreč, da številne evropske države pri odnosih s to azijsko velesilo kažejo čedalje večjo mero previdnosti.

Kljub temu so gospodarski odnosi med državami sedemnajsterice in Kitajsko čedalje intenzivnejši in so v letu 2020 prvič presegli 100 milijard ameriških dolarjev, letno pa naraščajo s povprečno stopnjo osmih odstotkov. Toda pri tem, kot kaže, ne gre brez strahov.

Gospodarski interesi so veliki


Gospodarski minister Počivalšek je v svojem govoru na virtualnem vrhu izpostavil predvsem pomen Pobude 17 + 1 kot praktičnega, transparentnega in k rezultatom usmerjenega mehanizma. Izrazil je tudi pripravljenost Slovenije za tesno sodelovanje z drugimi članicami pobude pri odpravljanju posledic pandemije covida-19.

Slovenija ima za sodelovanje s Kitajsko tudi druge interese, od katerih velja posebej izpostaviti Luko Koper in prometne povezave do zalednih držav.

Toda kot v preostalih državah tudi v Sloveniji delimo strah, da bi pobuda koristila predvsem največji partnerici, ki bi na ta način lahko povečevala svoj vpliv na območju - tako vsaj strahove Slovenije pojasnjujejo na gospodarskem ministrstvu. Počivalšek je v svojem govoru zato izpostavil, da si "Slovenija želi bolj enakomerne ter uravnotežene blagovne menjave s Kitajsko." Slovenija je namreč v letu 2020 (podatki do oktobra) na Kitajsko izvozila za 230 milijonov evrov blaga, uvozila pa za več kot 1,1 milijarde.



Ob tem je Počivalšek opozoril tudi "na pomen pravičnega gospodarskega okolja in enakih konkurenčnih pogojev za slovenska podjetja, ki spoštujejo načela enakega dostopa do trga in poštene konkurence." Ob tem je izrazil zadovoljstvo ob napredku pri sklepanju Celovitega investicijskega sporazuma med EU in Kitajsko in poudaril nujnost nadaljevanja pogajanj o zaščiti investicij in s tem tudi izvajanja sporazuma.


Razkol med članicami


Poleg slovenske vlade svojega najvišjega predstavnika na videokonferenco niso poslali niti v Estoniji, Latviji, Litvi, Bolgariji in Romuniji. Ob dejstvu, da se je konference udeležil sam predsednik Ši, pa ima takšna poteza nedvomno močan simbolni pomen.

Brez navdušenja


Kakšna diplomatska preigravanja so bila v ozadju te odločitve, lahko v tem trenutku zgolj ugibamo. Je pa to dejanje povsem v sozvočju z izjavo tiskovnega predstavnika State Departmenta, ki je priznal, da za tem stojijo tudi močni strateški interesi:

"Zavedamo se, da imajo naši evropski partnerji lastne interese in odnose in jih ne silimo, da izbirajo med Kitajsko in ZDA. Vendar smo še vedno zaskrbljeni, ker je Kitajska večstranske organizacije pogosto uporabljala kot orodje za uveljavljanje svojih gospodarskih, nacionalno varnostnih in zunanjepolitičnih interesov." Ob tem pa je zanemarjala mednarodni pravni red, spoštovanje človekovih pravic in blaginjo drugih držav.

Kitajska obljublja povečan uvoz kmetijskih izdelkov


Več navdušenja je pobuda požela v preostalih članicah pobude. Na Madžarskem in v Srbiji največ zanimanja sicer žanje napovedan nakup cepiv proti covid -19. Tako naj bi v Budimpešti že naročili pet milijonov odmerkov kitajskega cepiva podjetja Sinopharm, v Beogradu pa milijon odmerkov. Namer po nakupu cepiva ne skrivajo niti v Bratislavi. Prav tako te možnosti danes ni zanikal slovenski predsednik vlade Janez Janša.

Še bistveno bolj pa so prisotne razveselile kitajske obljube o nakupu več kmetijskih izdelkov držav članic pobude. Teh naj bi Kitajska v naslednjih petih letih iz območja uvozila za kar 170 milijard dolarjev. S takšnim obsežnim uvozom bi Kitajska nedvomno razgalila bolečo točko v trgovinskih odnosih med evropskimi državami, saj je zahodnoevropski trg, zlasti po zaslugi carin in kmetijskih subvencij, še vedno močno zaprt za uvoz iz teh držav.

Po pisanju Politica naj bi prav protokol o večjem nakupu jagnjetine v udeležbo prepričal slovaškega predsednika vlade Igorja Matoviča.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike