"Izrael se mora boriti naprej, mir brez uničenja Hamasa ni mogoč"

Gaza pod izraelskim ognjem (Foto: Profimedia.si)

Napadi na Gazo, s katerimi želi Izrael uničiti teroristično organizacijo Hamas, se nadaljujejo tudi danes. Izrael je zavrnil ameriške pozive k premoru vojaških operacij, saj bodo z aktivnostmi nadaljevali, dokler ne bodo izpuščeni vsi talci, ki jih je zajel Hamas. Libanonski Hezbollah naj se ne bi aktivneje vključeval v konflikt. Znanih je več informacij o žrtvah vdora Hamasa na ozemlje Izraela 7. oktobra, ki je sprožil vojno.

Izrael je medtem sicer omilil svojo blokado in naj bi dovolil pošiljke goriva v Gazo, ko ga bo tam zmanjkalo.

A katere poti vodijo v smeri rešitve konflikta in vzpostavitve trajnejšega miru? Preverili smo stališča uglednih piscev The Economista in ameriškega spletnega medija Compact.

Izrael bo dovolil pošiljke goriva v Gazo

Včeraj je izraelski premier Benjamin Netanjahu zavrnil pozive ameriškega državnega sekretarja Anthonyja Blinkna k humanitarnemu premoru, in sicer dokler ne bodo izpuščeni vsi talci, ki jih je zajel Hamas. Netanjahu je še dodal, da bodo nadaljevali z napadi ter da zavračajo vsakršno začasno prekinitev ognja, ki ne vsebuje njihove osvoboditve.

Hamas je zajel že okoli 240 talcev, zadržuje pa jih na območju Gaze. V enem izmed včerajšnjih napadov je izraelska vojska zadela reševalno vozilo, po njihovih besedah pa so se v njem nahajali Hamasovi pripadniki. Po besedah izraelske vojske je Hamasova metoda delovanja prenašanje teroristov in orožja v reševalnih vozilih.

Združeni narodi medtem priznavajo, da lahko storijo vse manj za zaščito Palestincev, ki se skušajo skriti pred napadi, in da v Gazi praktično ni varnega kraja.

Danes je Izrael izvedel tudi kopensko operacijo, izraelska vojska pa je sporočila, da so na območju Gaze ubili »več deset teroristov«. Svojo prisotnost je Izrael okrepil tudi na libanonski meji, potem ko so napade na Izrael pohvalili v libanonski teroristični skupini Hezbolah.

Je pa danes prišlo do težko pričakovanega govora vodje Hezbollaha Hassana Nasrallaha, ki ni napovedal stopnjevanja napadov na Izrael, kljub vsemu pa ni povsem izključil nadaljnjega ukrepanja. Spopadi med Hezbollahom in Izraelom so bili do sedaj omejeni samo na obmejno območje. Danes zjutraj sta se srečala ameriški državni sekretar Anthony Blinken in začasni libanonski premier Najib Mikati. Ta je poudaril pomen prekinitve ognja v Gazi in zaustavitev tega, kar je sam opisal kot »izraelsko agresijo na južni Libanon«. Mikati naj bi se sicer prizadeval ustaviti vključevanje Libanona v spopad z Izraelom, a ima zelo malo, če sploh kaj, vpliva na najmočnejšo vojaško in politično silo v državi, to je Hezbollah.

V zadnjih dneh so izraelski vojaki opazili tudi povečano število poskusov napadov iz predorov in vojaških kompleksov na severnem delu Gaze. Tako so odkrili več tunelskih jaškov, ki so bili uporabljeni za teroristične namene. Izraelski tanki so uničili tudi tri Hamasove opazovalne točke na severu Gaze.

Hamas ob Izraelcih pobil tudi Francoze, Američane. Britance, Nemce, Tajce ...
Znanih je več informacij o oktobrskem Hamasovem napadu na Izrael, ki je sprožil aktualni konflikt. Poleg 1400 Izraelcev je bilo ubitih tudi več kot 200 tujcev, a so mnogi izmed njih imeli tudi dvojno državljanstvo. Med tujimi državljani je bilo največ Francozov, Tajcev in državljanov ZDA. Ubitih je bilo 39 francoskih državljanov, 9 pa jih je bilo bodisi zajetih kot talcev bodisi so pogrešani. Tajske oblasti sporočajo, da je bilo ubitih 32 njihovih državljanov, 23 pa je ugrabljenih.

V Hamasovem oktobrskem napadu je umrlo tudi 31 ameriških državljanov, 13 jih je pogrešanih, še nekaj pa naj bi jih bilo še vedno talcev. Med ubitimi tujci je tudi več Rusov in Ukrajincev. 8 ruskih državljanov je talcev, 1 Ukrajinec pa je pogrešan. Ubitih je bilo tudi 10 Britancev, 10 Nepalcev in nekaj manj kot 10 Nemcev, a jih je bilo več zajetih kot talcev.

Izraelske obrambne sile so danes potrdile, da bodo dovolile promet na eni izmed dveh glavnih avtocest v Gazi, da se bodo prebivalci iz severa ozemlja umaknili na jug. Cesta Salah Al-Din je bila tako danes odprta med 13. in 16. uro po lokalnem času. Voditelji Hamasa so civiliste pozvali, da se zaščitijo in naj upoštevajo navodila, da se premaknejo proti jugu. Izraelska vojska pa je sporočila, da je obkrožila mesto Gaza, ki se nahaja na severnem delu.

Izrael od začetka vojne ni dovolil nobenih pošiljk goriva, posebni odposlanec ZDA David Satterfield pa je potrdil, da obstaja dogovor o dostavi dodatnih količin goriva v Gazo, ko ga bo zmanjkalo. Poleg tega je na začetku konflikta Izrael tudi prekinil dobavo električne energije, zaradi česar so agencije Združenih narodov Izrael pozvale, naj dobavi gorivo v Gazo, ki bi omogočilo vsaj oskrbo osnovnih storitev.

Pot k trajnejšem miru vodi le preko uničenja Hamasa

Nekoliko drugačen pogled na konflikt oziroma njegovo rešitev, kot jo lahko vidimo v domačih medijih, so izpostavili v britanski reviji The Economist in ameriški spletni reviji Compact.

Po vsem svetu se sicer širi mišljenje, naj pride do premirja oziroma naj Izrael opusti svojo kopensko misijo, pišejo v Economistu v članku z naslovom: Zakaj se mora Izrael boriti še naprej. Ko se slišijo besede nekaterih izraelskih politikov k maščevanju, se zdijo dejanja Izraela nesorazmerna in nemoralna. To so sicer močni argumenti, a vodijo do napačnih zaključkov. Res je, da Izrael povzroča civilne žrtve, njihovo število pa bo nedvomno potrebno zmanjšati. Dopustiti mora tudi, da v Gazo pride več pomoči. Edina pot do miru pa je po besedah The Economista v drastičnem zmanjšanju zmogljivosti Hamasa za uporabo Gaze kot vira oskrbe in baze za svojo vojsko.

Izrael vidi Hamasov napad kot eksistenčno grožnjo. Po Holokavstu in ruskih pogromih je bil cilj, da se ustvari država, v kateri Judje ne bodo preganjani zaradi svoje vere. To obljubo je Izrael vzdrževal s strateško doktrino, ki poziva k odvračanju, zgornjemu opozarjanju na napad in zaščiti na domači fronti. Za vzpon Hamasa je delno odgovoren tudi aktualni predsednik Netanjahu, ki je uspel v preteklosti sabotirati palestinske zmerneže.

Kot pišejo pri Economistu je edini način za izhod iz nasilja uničenje Hamasove vladavine. Dokler Hamas vodi Gazo, mir ni mogoč. Izraelci se ne bodo počutili varne, zato bodo udarili vedno, ko bo Hamas grozil. Palestinci se bodo radikalizirali, zadušeni pa bodo zaradi stalnih izraelskih napadih in ubiti kot človeški ščit terorističnega Hamasa.

Najverjetneje bo izraelski predsednik vlade Netanjahu prisiljen odstopiti, ker je njegov sloves branilca Izraela okrnjen. Njegov naslednik bi moral osnovati novo varnostno doktrino, ki bi morala vključevati tudi načrt za obvladovanje izraelskih naseljencev na Zahodnem bregu. Na drugi strani pa Palestinci potrebujejo zmerne voditelje z demokratičnim mandatom, ki jih trenutno nimajo, še piše The Economist.

Podobno za ameriško spletno revijo Compact pišeta tudi iransko-ameriški kolumnist Sohrab Ahmari in urednik Matthew Schmitz. Izrael ima pravico in dolžnost braniti svoje ljudi, a mora še vseeno dovoliti humanitarno pomoč Gazi in legitimne politične težnje Palestincev ne smejo biti potisnjene na stranski tir.

Nekateri, predvsem na levi, za konflikt krivijo ZDA. Izraelska vlada je izjavila, da ne bo prosila za pomoč ameriške vojske, kar je primeren pristop, pišejo na Compactu. Poleg tega pa se je tudi ameriška vlada konflikta rešila na primeren način, z drugimi oblikami podpore Izraelu, in sicer bolj iz ozadja, da prepreči eskalacijo konflikta v potencialno katastrofalno regionalno konfrontacijo. Po besedah avtorjev ZDA niso rešiteljice sveta, Washingtona pa tudi ne bi smeli kriviti za vse, kar gre narobe po svetu, še pišeta avtorja.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike