Iranski odbor za mir ali venezuelski model

Andraž Šest
Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK

Danes je ameriški predsednik Trump napovedal, da ZDA ne bodo sprejele ničesar drugega kot brezpogojno predajo iranskega teokratskega režima. Nato je sporočil, da bodo ZDA skupaj s partnerji delali na ponovni vzpostavitvi iranske ekonomije in političnega sistema. Kdo bodo partnerji, sicer ni povedal, verjetno pa so o tem govorili s potencialnimi partnerji v regiji, ZDA in Evropi.

Venezuela in Gaza

Dalj časa se že ugiba, za kakšen model se bo Trump odločil v primeru poraza in predaje režima. Gre za dva modela, eden je venezuelski, v katerem se je Trumpova administracija predhodno dogovorila z venezuelsko vodilno elito za odstranitev Madura, prekinitev prodaje drog v ZDA, izpustitev opozicije, ukinitev kitajskih in kubanskih obveščevalnih interesov na venezuelskih tleh ter normalizacijo odnosov z ZDA.

Ameriška administracija se je, kot kaže, dogovorila z akterji v Venezueli za ugrabitev Madura, kjer je venezuelska vojska ameriškim specialnim enotam prepustila izvedbo posebne operacije, medtem ko kubanska straža o tem ni bila obveščena. Posebna operacija odstranitve je uspela, venezuelska predsednica Delcyjeva se drži dogovora z Belo hišo, ZDA pa so po dolgih letih odprle veleposlaništvo v Caracasu. Ta model zaenkrat uspešno deluje, ker ima na obeh straneh dovolj volje za spoštovanje dogovora, venezuelska vladajoča elita pa ima dovolj moči za vladanje.

Vir: Shutterstock

Drugi model je Odbor za mir v Gazi, ki spominja na okupacijo, ki sta jo doživela nacistična Nemčija ali imperialna Japonska. Gazo je vodila ekstremistična organizacija Hamas, ki je uveljavljala nacistične metode vladanja s poudarkom na anti-semitizmu. Najpomembnejše je, da gredo Palestinci skozi nadzorovano de-hamasizacijo, podobno kot so šli Nemci skozi denacifikacijo.

Enako pomembno je, da odbor zastavlja za cilje še uspešno ekonomsko rast in politično integracijo v civilizirano državno entiteto. Ključnega pomena je strog nadzor nad šolstvom in mediji, ki bodo opustili ekstremistično retoriko islamizma in anti-semitizma, vse skupaj pa ne sme imeti za cilj maščevanje zmagovalca Izraela.

ZDA si ne želijo versailizacije Palestine, ampak uspešno državo, ki se bo kot Nemčija ali Japonska lahko povzpela na nivo držav z delujočimi institucijami, brez ekstremizma in sovraštva ter uspešno lokalno ekonomijo. Vključitev tako Palestine kot Izraela v regijo je namreč izjemnega pomena.

Iranska politika kaosa ne deluje

ZDA in Izrael skupaj z zaveznicami še vedno uspešno uničujejo iransko infrastrukturo. Glavni del teheranskih kapacitet v lasti IRGC, Basija, al-Quds in teokratskih elit je več ali manj uničen. ZDA so uničile že več kot 30 plovil iranske mornarice, nazadnje iransko drono-nosilko. Iranski raketni arzenal se je zmanjšal za več kot polovico z raketiranjem raketnih skladišč, tovarn, lanserjev in oporišč. Tukaj niso vštete rakete, ki jih Iran dnevno pošilja nad zalivske države in Izrael. Poleg tega je bilo uničenih in poškodovanih več kot sto vojaških baz po celotnem Iranu, zmanjšane so iranske obveščevalne kapacitete, policijske postaje, koliko pripadnikov IRGC in Basij je bilo ubitih v napadih, pa ni znano. Iranske teokratske elite pa si vsekakor niso predstavljale, da bodo doživeli tako hudo izgubo vodilnih kadrov, generalov in celo vrhovnega ajatole.

Vir: Profimedia

Iran zato poizkuša s taktiko kaosa v regiji, ki se zaenkrat ni obnesla, ampak je združila celo države, ki še v lanskem letu ne bi sodelovale kot zaveznice. Iransko raketiranje civilnih območij je namreč sprožilo bes in jezo ter razširilo koalicijo. Iran je zato začel uporabljati še močnejše balistične rakete Khorramshahr-4 MRBM, ki jih je danes poslal proti Bahrainu. Khorramshahr-4 MRBM balistična raketa je sicer namenjena tudi za uporabo nuklearnih konic z dosegom 2000 km.

Iran je imel približno 3000 več tipov raket, ZDA in Izrael pa sta v napadih uničila približno 1500 raket. Iran ima pri Khorramshahr-4 MRBM dve težavi – cena rakete je krepko preko milijon USD, Izrael in ZDA pa sta onesposobila velik del razpoložljive proizvodnje.

Ameriško centralno poveljstvo je zato obsodilo iransko raketiranje civilnih območij z omenjenimi raketami, kot odgovor pa so aktivirali rakete Joint Air-to-Surface Standoff Missile (JASSM), ki jih lansirajo bombniki B-52 Stratofortress. JASSM bodo uporabljeni za še bolj učinkovito uničevanje iranskih nadzemnih in podzemnih raketnih kapacitet, saj je 1020 kg raketa s 450 kg bojno glavo WDU-42/B narejena ravno za ta namen. Proti dronom so ZDA prvič uporabile laserske protiraketne sisteme.

Rusija proti ZDA

Največja težava je Rusija, ki Iran opremlja z obveščevalnimi podatki o ameriških in izraelskih vojaških načrtih in premikih, kar Iran izkorišča za protinapade. Washington Post in Fox sta oba poročala, da Rusija sodeluje z Iranom. Ruski načrti vsebujejo tako obsežno obveščevalno pomoč Iranu, da bodo ZDA ostale vpletene v regionalni konflikt dalj časa. To bi povzročilo zmanjšanje raketnega arzenala v ZDA in zmanjšanje razpoložljivih financ, kar bi pomagalo k rasti ruske moči v primerjavi z ameriško.

Največja težava je Rusija, ki Iran opremlja z obveščevalnimi podatki o ameriških in izraelskih vojaških načrtih in premikih, kar Iran izkorišča za protinapade.

Kot odgovor je Trump sklical direktorje ameriške obrambne industrije, s katerimi so naslovili povečanje proizvodnje raket in raketnih sistemov. Ne gre toliko za ofenzivne rakete, ki jih imajo veliko v arzenalu in jih je lažje proizvesti, ampak za defenzivne rakete, ki potrebujejo daljše proizvodne roke. Giganti ameriške industrije so se zato zavezali povečati proizvodne kapacitete predvsem v luči možnega kitajskega napada na Tajvan leta 2027.

Po drugi strani pa je Iran zmanjšal uporabo ofenzivnih raket za 90 % in dronov za 83 % proti ameriškim bazam, Izraelu in zalivskim državam, je danes sporočil poveljnik Ameriškega centralnega poveljstva admiral Brad Cooper. To pomeni, da Iranu resno zmanjkuje ofenzivne moči.

Kakšen model je primeren za Iran

Koalicija mora najprej iranski režim premagati ter doseči brezpogojno predajo. Iranski režim je krhek, ranjen in je tudi v očeh njegovih proksijev in podpornikov šibak. To ne bo izkoristila le opozicija, ki lahko spremlja v živo laži iranskih državnih medijev, ko razpravljajo o tem, kako so potopili ameriške letalonosilke in zravnale Tel Aviv. Iranci režimu ne verjamejo več in vedo, da je z njim konec. Ali bo ta konec dosežen z brezpogojno predajo ali z notranjo revolucijo bomo videli, ampak takšen režim bo težko preživel še eno desetletje, kajti prejšnje hude preizkušnje so potekale z vero Irancev v Homeinijev teokratski sistem, danes pa tudi marsikateri pripadniki režima vanj ne verjamejo več. Počasi bodo teokratske elite in generali začeli zapuščati potapljajočo se ladjo.

 Iranci režimu ne verjamejo več in vedo, da je z njim konec.

Kaj pride po vojni? To se morajo odločiti Iranci, pomembno pa je, da se nad Iranom ne zgodi versailizacija, torej maščevanje zmagovalk. Za uspešno tranzicijo je treba Iran nagniti nazaj k zahodu in mu omogočiti prosperiteto. Še bolje bi bilo, če bi Iran postal del podpisnic Abrahamskega sporazuma, kar bi pripomoglo k trajnemu miru v regiji.

Pripadniki teokratskega režima bodo morali za uspešno reintegracijo v nov Iran skozi sistem de-homeinizacije. O tem bodo odločali Iranci mi pa jim lahko pri tem pomagamo. Konec koncev je bila okupacija nacistične Nemčije in imperialne Japonske, dveh totalitarnih in okrutnih sil, izjemno uspešna, saj je iz obeh uničenih entitet naredila dve uspešni ustavni in demokratični državi ter svetovni ekonomski velesili. Zakaj ne bi enako pomagali Iranu?

Vir: Shutterstock
Izbrano za naročnike
Pomen revitalizacije »bohinjske proge« (pozabljena edinstvena priložnost)
Kaj bo, kaj bo, če fanta ne bo!
Liberalna demokracija – kaj je že to?
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Evropski obrat za 180 stopinj – njena kronična neučinkovitost in moralni poraz
  • 05. 03. 2026
Hamenej vsem protestnikom grozi s smrtjo
  • 10. 01. 2026
Dr. Bogomil Ferfila: Slovenska zunanja politika je nepremišljena
  • 28. 03. 2026