Jan Zobec, IUS-info: Pri nas se je mudil Vyacheslav Mikhailovich Lebedev
Jan Zobec v svoji kolumni za IUS-info razmišlja o bilateralnih srečanjih med najvišjimi sodišči različnih držav, ki so vsestransko koristna. Za primer pa navede navezavo bilateralnih stikov med slovenskim in ruskim vrhovnim sodiščem.
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije mag. Damijanom Florjančičem naj bi se s ruskimi sogovorniki posvetil temam, kot so specializirano kazensko sodstvo, področje družinskega zakonika, finančna in prostorska problematika sodnih sistemov ter področje imenovanja sodnikov«. Prav tako, bo to priložnost za predstavitev slovenskih dobrih praks, denimo e-seje, pri kateri vrhovni sodniki za obravnavo zadeve na seji ne potrebujejo več spisov v fizični obliki. »Lepo, obetavno, sodobno, svetovljansko, skratka, v duhu tistega, kar je rečeno v prvem odstavku te kolumne. Seveda, žal samo za naivce, a še za te le na prvi in še to kratkoviden ter krmežljav pogled,« meni Zobec in v nadaljevanju kolumne izpiše najbolj izstopajoče značajske poteze ruskega sodstva. »Veliko jih je in, vsaj upam, da se slovenskim sodnikom po nobeni od njih ne bo treba zgledovati,« pove Zobec in našteje vse primere spornega delovanja ruskih sodišč.
»Samo upam lahko, da si delegaciji najvišjih sodišč plus generalni državni tožilec niso izmenjevali »dobrih praks« o tem, kako kazenski pregon zlorabiti za izključitev političnega nasprotnika, ali o tem, kako ne upoštevati sodb ESČP, ki niso po volji režima,« še zapiše Zobec ob koncu kolumne.
To si lahko preberete preberete na spletni strani IUS-info.
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije mag. Damijanom Florjančičem naj bi se s ruskimi sogovorniki posvetil temam, kot so specializirano kazensko sodstvo, področje družinskega zakonika, finančna in prostorska problematika sodnih sistemov ter področje imenovanja sodnikov«. Prav tako, bo to priložnost za predstavitev slovenskih dobrih praks, denimo e-seje, pri kateri vrhovni sodniki za obravnavo zadeve na seji ne potrebujejo več spisov v fizični obliki. »Lepo, obetavno, sodobno, svetovljansko, skratka, v duhu tistega, kar je rečeno v prvem odstavku te kolumne. Seveda, žal samo za naivce, a še za te le na prvi in še to kratkoviden ter krmežljav pogled,« meni Zobec in v nadaljevanju kolumne izpiše najbolj izstopajoče značajske poteze ruskega sodstva. »Veliko jih je in, vsaj upam, da se slovenskim sodnikom po nobeni od njih ne bo treba zgledovati,« pove Zobec in našteje vse primere spornega delovanja ruskih sodišč.
»Samo upam lahko, da si delegaciji najvišjih sodišč plus generalni državni tožilec niso izmenjevali »dobrih praks« o tem, kako kazenski pregon zlorabiti za izključitev političnega nasprotnika, ali o tem, kako ne upoštevati sodb ESČP, ki niso po volji režima,« še zapiše Zobec ob koncu kolumne.
To si lahko preberete preberete na spletni strani IUS-info.
Povezani članki
Zadnje objave
Na levem polu še en kandidat za ljubljanskega župana
15. 7. 2026 ob 16:30
Mijičejevo zavajanje bodo obravnavali po parlamentarnih počitnicah
15. 7. 2026 ob 14:48
Matoz napovedal spremembo zakonodaje; policija danes na delu še v Moravčah
15. 7. 2026 ob 14:44
»Prokleti komunisti!«
15. 7. 2026 ob 14:30
Jankoviću po 20 letih rdeči karton?
15. 7. 2026 ob 11:30
Ekskluzivno za naročnike
Kolaboracija in propaganda (23. del): Interludij 4 – urok črne magije
15. 7. 2026 ob 9:00
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
2 komentarja
Kraševka
Florjančič izhaja iz Primorske. Nikoli si ne bi mislila, da mu je "blizu" revolucionarno pravo.
Naveza z RUSKIM pravosodjem se mi zdi malo čudna.
pozdrav
Me zanima, ali je naše Vrhovno sodišče povabilo in imelo razgovore s tistimi evropskimi državami, ki se ponašajo z visokimi pravnimi standardi varovanja človekovih pravic in svoboščin.
Po logiki stvari, bi naj na področju prava pridobili, ne pa izgubili.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.