Janez Höfler, Družina: Slovenija - od kdaj in kako?
Na Domovini vam v branje priporočamo drugega iz serije prispevkov Janeza Höflerja, ki v časopisu Družina predstavlja zgodovino Slovencev. Tokrat piše o nastanku Slovenije. Izraz se prvič pojavi na začetku 19. stoletja in označuje del Avstrijskega cesarstva poseljenega s Slovenci.
Izvor izraza Slovenija je neznačilen za slovanske jezike, ki temelji bolj na latinskem izrazu Sclavonia, s katerim so v preteklosti med drugim označevali naše dežele. Poimenovanje Sclavonia pa je mogoče zaslediti že v 9. stoletju kot sinonim za Karantansko kraljestvo, ki je združevalo večji del slovenskega etničnega prostora. "Ta latinski termin, izposojen iz grščine, pomeni na splošno deželo prebivalcev, ki pripadajo slovanski govorni skupini, tako na severu, vzhodu ali jugu Evrope. Viri pa kažejo tudi to, da isti termin, v različici Sclavonia, v ožjem pomenu označuje dežele, naseljene s Slovenci."
Ste vedeli, da so se današnji severni Hrvati še v 17. stoletju imeli za Slovence? "Dokazano je namreč, da so se današnji severni, kajkavsko govoreči Hrvati še v 17. stoletju imeli za Slovence in svoj jezik za slovenskega, svojo deželo s središčem v Zagrebu pa so imenovali Slovenje (Na Slovenjeh) in se imeli za drugačne od Hrvatov," razlaga Höfler.
Natančen razvoj poimenovanja Slovenija preberite na spletni strani Družine.
Izvor izraza Slovenija je neznačilen za slovanske jezike, ki temelji bolj na latinskem izrazu Sclavonia, s katerim so v preteklosti med drugim označevali naše dežele. Poimenovanje Sclavonia pa je mogoče zaslediti že v 9. stoletju kot sinonim za Karantansko kraljestvo, ki je združevalo večji del slovenskega etničnega prostora. "Ta latinski termin, izposojen iz grščine, pomeni na splošno deželo prebivalcev, ki pripadajo slovanski govorni skupini, tako na severu, vzhodu ali jugu Evrope. Viri pa kažejo tudi to, da isti termin, v različici Sclavonia, v ožjem pomenu označuje dežele, naseljene s Slovenci."
Ste vedeli, da so se današnji severni Hrvati še v 17. stoletju imeli za Slovence? "Dokazano je namreč, da so se današnji severni, kajkavsko govoreči Hrvati še v 17. stoletju imeli za Slovence in svoj jezik za slovenskega, svojo deželo s središčem v Zagrebu pa so imenovali Slovenje (Na Slovenjeh) in se imeli za drugačne od Hrvatov," razlaga Höfler.
Natančen razvoj poimenovanja Slovenija preberite na spletni strani Družine.
Povezani članki
Zadnje objave
Miran Videtič: Stevanović je pravzaprav Janković po Jankoviću
9. 11. 2026 ob 6:00
Vlada razglasila leto 2027 za leto duhovnika Jakoba Aljaža
8. 11. 2026 ob 21:35
Ko je bila izdaja naše zveličanje
8. 11. 2026 ob 20:11
V Kranju so obeležili 125. obletnico rojstva stavbenika Josipa Slavca (1)
8. 11. 2026 ob 19:00
Spomin na zlate čase domače glasbe
8. 11. 2026 ob 17:30
Evropa vrača udarec – dvakrat ugrabljena in večkrat (ideološko) posiljena
8. 11. 2026 ob 15:00
Igor Omerza in Jože Dežman v knjigi o Pirjevčevem zgodovinjenju
8. 11. 2026 ob 12:19
Čateške toplice, grad Mokrice in Samobor
8. 11. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Miran Videtič: Stevanović je pravzaprav Janković po Jankoviću
9. 11. 2026 ob 6:00
Spomin na zlate čase domače glasbe
8. 11. 2026 ob 17:30
Evropa vrača udarec – dvakrat ugrabljena in večkrat (ideološko) posiljena
8. 11. 2026 ob 15:00
Prihajajoči dogodki
Video objave
[Video] BRIF #9: Je Stevanović s svojo zadnjo izjavo šel predaleč? (31. 10. 2026)
1. 11. 2026 ob 12:55
1 komentar
Kraševka
Slovenski štor ob 1,48
Povedali ste - žalostno resnico. Vedno smo se le umikali. In tako bo kmalu napočil trenutek, ko bo več Slovencev s SLOVENSKO kulturo v tujini kot doma.
Sicer pa, ko se sprehajamo v Ljubljani, po Plečnikovi tržnici, je slišati ob "kafetkanju" več Srbohrvaščine, kot slovenščine.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.