Janez Höfler, Družina: Slovenija - od kdaj in kako?
Na Domovini vam v branje priporočamo drugega iz serije prispevkov Janeza Höflerja, ki v časopisu Družina predstavlja zgodovino Slovencev. Tokrat piše o nastanku Slovenije. Izraz se prvič pojavi na začetku 19. stoletja in označuje del Avstrijskega cesarstva poseljenega s Slovenci.
Izvor izraza Slovenija je neznačilen za slovanske jezike, ki temelji bolj na latinskem izrazu Sclavonia, s katerim so v preteklosti med drugim označevali naše dežele. Poimenovanje Sclavonia pa je mogoče zaslediti že v 9. stoletju kot sinonim za Karantansko kraljestvo, ki je združevalo večji del slovenskega etničnega prostora. "Ta latinski termin, izposojen iz grščine, pomeni na splošno deželo prebivalcev, ki pripadajo slovanski govorni skupini, tako na severu, vzhodu ali jugu Evrope. Viri pa kažejo tudi to, da isti termin, v različici Sclavonia, v ožjem pomenu označuje dežele, naseljene s Slovenci."
Ste vedeli, da so se današnji severni Hrvati še v 17. stoletju imeli za Slovence? "Dokazano je namreč, da so se današnji severni, kajkavsko govoreči Hrvati še v 17. stoletju imeli za Slovence in svoj jezik za slovenskega, svojo deželo s središčem v Zagrebu pa so imenovali Slovenje (Na Slovenjeh) in se imeli za drugačne od Hrvatov," razlaga Höfler.
Natančen razvoj poimenovanja Slovenija preberite na spletni strani Družine.
Izvor izraza Slovenija je neznačilen za slovanske jezike, ki temelji bolj na latinskem izrazu Sclavonia, s katerim so v preteklosti med drugim označevali naše dežele. Poimenovanje Sclavonia pa je mogoče zaslediti že v 9. stoletju kot sinonim za Karantansko kraljestvo, ki je združevalo večji del slovenskega etničnega prostora. "Ta latinski termin, izposojen iz grščine, pomeni na splošno deželo prebivalcev, ki pripadajo slovanski govorni skupini, tako na severu, vzhodu ali jugu Evrope. Viri pa kažejo tudi to, da isti termin, v različici Sclavonia, v ožjem pomenu označuje dežele, naseljene s Slovenci."
Ste vedeli, da so se današnji severni Hrvati še v 17. stoletju imeli za Slovence? "Dokazano je namreč, da so se današnji severni, kajkavsko govoreči Hrvati še v 17. stoletju imeli za Slovence in svoj jezik za slovenskega, svojo deželo s središčem v Zagrebu pa so imenovali Slovenje (Na Slovenjeh) in se imeli za drugačne od Hrvatov," razlaga Höfler.
Natančen razvoj poimenovanja Slovenija preberite na spletni strani Družine.
Povezani članki
Zadnje objave
Na levem polu še en kandidat za ljubljanskega župana
15. 7. 2026 ob 16:30
Mijičejevo zavajanje bodo obravnavali po parlamentarnih počitnicah
15. 7. 2026 ob 14:48
Matoz napovedal spremembo zakonodaje; policija danes na delu še v Moravčah
15. 7. 2026 ob 14:44
»Prokleti komunisti!«
15. 7. 2026 ob 14:30
Jankoviću po 20 letih rdeči karton?
15. 7. 2026 ob 11:30
Ekskluzivno za naročnike
Kolaboracija in propaganda (23. del): Interludij 4 – urok črne magije
15. 7. 2026 ob 9:00
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
1 komentar
Kraševka
Slovenski štor ob 1,48
Povedali ste - žalostno resnico. Vedno smo se le umikali. In tako bo kmalu napočil trenutek, ko bo več Slovencev s SLOVENSKO kulturo v tujini kot doma.
Sicer pa, ko se sprehajamo v Ljubljani, po Plečnikovi tržnici, je slišati ob "kafetkanju" več Srbohrvaščine, kot slovenščine.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.