Je dogovor med Vatikanom in Kitajsko sploh v interesu tamkajšnjih katoličanov?
Embed from Getty ImagesVatikan in Ljudska republika Kitajska že sedemdeset let nimata formalnih diplomatskih stikov, torej vse od leta 1951, ko je oblast na Kitajskem prevzela komunistična partija.
Mnogi katoličani na Kitajskem svojo vero prakticirajo v ilegali, saj so preganjani, če to počnejo javno. Vlada je namreč ustanovila svojo, državno katoliško cerkev, v kateri oblast sama postavlja škofe, povsem mimo Vatikana.
Že pred časom so med Vatikanom in Kitajsko stekla pogajanja, ki bi uredila tamkajšnjo situacijo. Mediji medem poročajo, da so pogajalci obeh držav končno dosegli dogovor.
A mnogi, med njimi tudi ugledni katoličani in kitajski kardinal, pa opozarjajo, da je dogovor v zamišljeni obliki škodljiv in dejansko pomeni predajo Vatikana pred Kitajsko.
Katoliška cerkev je na Kitajskem deljena na dve cerkvi. Ena, od oblasti nepriznana, v strahu pred preganjanjem deluje v ilegali, ter ostaja zvesta papežu in Vatikanu. Druga pa je Kitajska patriotska katoliška organizacija, ustanovljena s strani partijskh oblasti. Njene škofe imenuje kitajska vlada.
Ureditev te zapletene situacije okrog katoliške vere na Kitajskem je v interesu obeh držav, zato pogovori potekajo že nekaj časa. Prav ta čas pa naj bi Vatikan in Kitajska končno dosegla dogovor. Ta naj bi legitimiziral delovanje "vladnih" škofov s strani Vatikana, ki bi pridobil pravico do njihovega potrjevanja, obenem pa naj bi škofe, ki sedaj delujejo v "ilegalni" Cerkvi, poslal v upokojitev.
Dogovor je sprožil veliko protestov s strani nekaterih katoličanov, ki so se zaradi preganjanja umaknili v Hong Kong. Glavni in najglasnejši kritik je zaslužni nadškof Hong Konga, kardinal Joseph Zen, ki pravi, da dogovor zagotovo ni v interesu kitajskih katoličanov.
Kardinal Zen namreč dvomi, da bo zadnjo besedo pri imenovanju katoliških škofov na Kitajskem dejansko imel papež Frančišek. Prepričan je namreč, da je papež glede dogovora slabo informiran in da bo zato Vatikan prehitro skočil v nespodobno partnerstvo s komunistično Kitajsko.
"Vse pri tem dogovoru se zdi naravnost čudovito, a je v resnici popolnoma izmišljeno. To ni dobra izbira za Cerkev. Vlada bo lahko izbirala škofe, ki so jim všeč in njej podložni. Papež bo sicer imel možnost veta, a povejte mi, kolikokrat lahko uporabiš veto? Dosti poguma je potrebnega, da po prvem vetu to sredstvo uporabiš še drugič, petič in desetič," je prepričan kardinal, ki dodaja: "Ta dogovor je za Vatikan predaja, in Vatikan nima pravice, da se preda!"
Z kardinalom se strinja tudi 15 odvetnikov, akademikov in aktivistov iz Hong Konga, ki so v odprtem pismu škofom po svetu izrazili nasprotovanje dogovoru. "Zaskrbljeni smo, saj dogovor ne bo zagotovil svobodne pravice do veroizpovedi, ki si jo Cerkev tako želi, ampak bo tudi pravi udarec za moralno moč Cerkve," so prepričani.
Prepričani so namreč, da je dogovor, kljub temu da daje papežu pravico do imenovanja, slab. Izbor bi namreč opravili vladni predstavniki na Kitajskem, kar pomeni, da bi v ožji izbor pred papeža prišli le kandidati za škofa, ki bi bili podložni Komunistični partiji. To pa je za intelektualce iz Hong Konga nesprejemljivo in moralno sporno.
Na drugi strani Vatikan opozarja, da je dogovor med obema stranema potreben prav zaradi kitajskih katoličanov, ki do sedaj svojo vero prisiljeni prakticirati v ilegali.
Škof Marcelo Sanchez Sorondo, kancler papeške akademije za socialne študije, celo pravi, da je prav Kitajska država, ki najbolje udejanja socialno doktrino Cerkve. "Na Kitajskem mladi ljudje ne jemljejo drog, za razliko od ostalih delov sveta je na Kitajskem doma pozitivna nacionalna zavest. Gospodarstva ne obvladuje politika, kar se recimo dogaja v ZDA.
Ob diplomatskih naporih za dosego dogovora s Kitajsko je škof Sorondo obiskal to državo. "Kar sem videl, je izjemna Kitajska. Glavna vrednota je delo, delo in še enkrat delo. Tako kot je rekel sveti Pavel: kdor ne dela naj tudi ne je," še pravi škof, ki dodaja, da današnje Kitajske ne smemo enačiti s Kitajsko iz časa hladne vojne.
Mnogi katoličani na Kitajskem svojo vero prakticirajo v ilegali, saj so preganjani, če to počnejo javno. Vlada je namreč ustanovila svojo, državno katoliško cerkev, v kateri oblast sama postavlja škofe, povsem mimo Vatikana.
Že pred časom so med Vatikanom in Kitajsko stekla pogajanja, ki bi uredila tamkajšnjo situacijo. Mediji medem poročajo, da so pogajalci obeh držav končno dosegli dogovor.
A mnogi, med njimi tudi ugledni katoličani in kitajski kardinal, pa opozarjajo, da je dogovor v zamišljeni obliki škodljiv in dejansko pomeni predajo Vatikana pred Kitajsko.
Katoliška cerkev je na Kitajskem deljena na dve cerkvi. Ena, od oblasti nepriznana, v strahu pred preganjanjem deluje v ilegali, ter ostaja zvesta papežu in Vatikanu. Druga pa je Kitajska patriotska katoliška organizacija, ustanovljena s strani partijskh oblasti. Njene škofe imenuje kitajska vlada.
Ureditev te zapletene situacije okrog katoliške vere na Kitajskem je v interesu obeh držav, zato pogovori potekajo že nekaj časa. Prav ta čas pa naj bi Vatikan in Kitajska končno dosegla dogovor. Ta naj bi legitimiziral delovanje "vladnih" škofov s strani Vatikana, ki bi pridobil pravico do njihovega potrjevanja, obenem pa naj bi škofe, ki sedaj delujejo v "ilegalni" Cerkvi, poslal v upokojitev.
Kardinal Zen: Papež ni dovolj informiran
Dogovor je sprožil veliko protestov s strani nekaterih katoličanov, ki so se zaradi preganjanja umaknili v Hong Kong. Glavni in najglasnejši kritik je zaslužni nadškof Hong Konga, kardinal Joseph Zen, ki pravi, da dogovor zagotovo ni v interesu kitajskih katoličanov.
Kardinal Zen namreč dvomi, da bo zadnjo besedo pri imenovanju katoliških škofov na Kitajskem dejansko imel papež Frančišek. Prepričan je namreč, da je papež glede dogovora slabo informiran in da bo zato Vatikan prehitro skočil v nespodobno partnerstvo s komunistično Kitajsko.
"Vse pri tem dogovoru se zdi naravnost čudovito, a je v resnici popolnoma izmišljeno. To ni dobra izbira za Cerkev. Vlada bo lahko izbirala škofe, ki so jim všeč in njej podložni. Papež bo sicer imel možnost veta, a povejte mi, kolikokrat lahko uporabiš veto? Dosti poguma je potrebnega, da po prvem vetu to sredstvo uporabiš še drugič, petič in desetič," je prepričan kardinal, ki dodaja: "Ta dogovor je za Vatikan predaja, in Vatikan nima pravice, da se preda!"
"Dogovor je udarec za moralno moč Cerkve"
Z kardinalom se strinja tudi 15 odvetnikov, akademikov in aktivistov iz Hong Konga, ki so v odprtem pismu škofom po svetu izrazili nasprotovanje dogovoru. "Zaskrbljeni smo, saj dogovor ne bo zagotovil svobodne pravice do veroizpovedi, ki si jo Cerkev tako želi, ampak bo tudi pravi udarec za moralno moč Cerkve," so prepričani.
Prepričani so namreč, da je dogovor, kljub temu da daje papežu pravico do imenovanja, slab. Izbor bi namreč opravili vladni predstavniki na Kitajskem, kar pomeni, da bi v ožji izbor pred papeža prišli le kandidati za škofa, ki bi bili podložni Komunistični partiji. To pa je za intelektualce iz Hong Konga nesprejemljivo in moralno sporno.
"Kitajska najbolje udejanja socialno doktrino Cerkve"
Na drugi strani Vatikan opozarja, da je dogovor med obema stranema potreben prav zaradi kitajskih katoličanov, ki do sedaj svojo vero prisiljeni prakticirati v ilegali.
Škof Marcelo Sanchez Sorondo, kancler papeške akademije za socialne študije, celo pravi, da je prav Kitajska država, ki najbolje udejanja socialno doktrino Cerkve. "Na Kitajskem mladi ljudje ne jemljejo drog, za razliko od ostalih delov sveta je na Kitajskem doma pozitivna nacionalna zavest. Gospodarstva ne obvladuje politika, kar se recimo dogaja v ZDA.
Ob diplomatskih naporih za dosego dogovora s Kitajsko je škof Sorondo obiskal to državo. "Kar sem videl, je izjemna Kitajska. Glavna vrednota je delo, delo in še enkrat delo. Tako kot je rekel sveti Pavel: kdor ne dela naj tudi ne je," še pravi škof, ki dodaja, da današnje Kitajske ne smemo enačiti s Kitajsko iz časa hladne vojne.
Zadnje objave
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:00
Opozarjajo, da se lahko poslabša dostopnost zdravstvenih storitev
2. 6. 2026 ob 18:49
Je Janković povozil voljo ljudi in pravni red?
2. 6. 2026 ob 15:50
Bencin in dizel danes občutno cenejša
2. 6. 2026 ob 10:19
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
2 komentarja
korosec.france
Vatikanske maske padajo.
Frančišek, Buona sera! ali se ti že blede?
Očitno postaja dejstvo, da strela, ki je usekala v križ na kupolj Sv.petra, ni usekala slučajno!
Bojmo se!
AlojzZ
Vsaka pogodba med Dobrim in Zlim je padec Dobrega.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.