Je dogovor med Vatikanom in Kitajsko sploh v interesu tamkajšnjih katoličanov?
Embed from Getty ImagesVatikan in Ljudska republika Kitajska že sedemdeset let nimata formalnih diplomatskih stikov, torej vse od leta 1951, ko je oblast na Kitajskem prevzela komunistična partija.
Mnogi katoličani na Kitajskem svojo vero prakticirajo v ilegali, saj so preganjani, če to počnejo javno. Vlada je namreč ustanovila svojo, državno katoliško cerkev, v kateri oblast sama postavlja škofe, povsem mimo Vatikana.
Že pred časom so med Vatikanom in Kitajsko stekla pogajanja, ki bi uredila tamkajšnjo situacijo. Mediji medem poročajo, da so pogajalci obeh držav končno dosegli dogovor.
A mnogi, med njimi tudi ugledni katoličani in kitajski kardinal, pa opozarjajo, da je dogovor v zamišljeni obliki škodljiv in dejansko pomeni predajo Vatikana pred Kitajsko.
Katoliška cerkev je na Kitajskem deljena na dve cerkvi. Ena, od oblasti nepriznana, v strahu pred preganjanjem deluje v ilegali, ter ostaja zvesta papežu in Vatikanu. Druga pa je Kitajska patriotska katoliška organizacija, ustanovljena s strani partijskh oblasti. Njene škofe imenuje kitajska vlada.
Ureditev te zapletene situacije okrog katoliške vere na Kitajskem je v interesu obeh držav, zato pogovori potekajo že nekaj časa. Prav ta čas pa naj bi Vatikan in Kitajska končno dosegla dogovor. Ta naj bi legitimiziral delovanje "vladnih" škofov s strani Vatikana, ki bi pridobil pravico do njihovega potrjevanja, obenem pa naj bi škofe, ki sedaj delujejo v "ilegalni" Cerkvi, poslal v upokojitev.
Dogovor je sprožil veliko protestov s strani nekaterih katoličanov, ki so se zaradi preganjanja umaknili v Hong Kong. Glavni in najglasnejši kritik je zaslužni nadškof Hong Konga, kardinal Joseph Zen, ki pravi, da dogovor zagotovo ni v interesu kitajskih katoličanov.
Kardinal Zen namreč dvomi, da bo zadnjo besedo pri imenovanju katoliških škofov na Kitajskem dejansko imel papež Frančišek. Prepričan je namreč, da je papež glede dogovora slabo informiran in da bo zato Vatikan prehitro skočil v nespodobno partnerstvo s komunistično Kitajsko.
"Vse pri tem dogovoru se zdi naravnost čudovito, a je v resnici popolnoma izmišljeno. To ni dobra izbira za Cerkev. Vlada bo lahko izbirala škofe, ki so jim všeč in njej podložni. Papež bo sicer imel možnost veta, a povejte mi, kolikokrat lahko uporabiš veto? Dosti poguma je potrebnega, da po prvem vetu to sredstvo uporabiš še drugič, petič in desetič," je prepričan kardinal, ki dodaja: "Ta dogovor je za Vatikan predaja, in Vatikan nima pravice, da se preda!"
Z kardinalom se strinja tudi 15 odvetnikov, akademikov in aktivistov iz Hong Konga, ki so v odprtem pismu škofom po svetu izrazili nasprotovanje dogovoru. "Zaskrbljeni smo, saj dogovor ne bo zagotovil svobodne pravice do veroizpovedi, ki si jo Cerkev tako želi, ampak bo tudi pravi udarec za moralno moč Cerkve," so prepričani.
Prepričani so namreč, da je dogovor, kljub temu da daje papežu pravico do imenovanja, slab. Izbor bi namreč opravili vladni predstavniki na Kitajskem, kar pomeni, da bi v ožji izbor pred papeža prišli le kandidati za škofa, ki bi bili podložni Komunistični partiji. To pa je za intelektualce iz Hong Konga nesprejemljivo in moralno sporno.
Na drugi strani Vatikan opozarja, da je dogovor med obema stranema potreben prav zaradi kitajskih katoličanov, ki do sedaj svojo vero prisiljeni prakticirati v ilegali.
Škof Marcelo Sanchez Sorondo, kancler papeške akademije za socialne študije, celo pravi, da je prav Kitajska država, ki najbolje udejanja socialno doktrino Cerkve. "Na Kitajskem mladi ljudje ne jemljejo drog, za razliko od ostalih delov sveta je na Kitajskem doma pozitivna nacionalna zavest. Gospodarstva ne obvladuje politika, kar se recimo dogaja v ZDA.
Ob diplomatskih naporih za dosego dogovora s Kitajsko je škof Sorondo obiskal to državo. "Kar sem videl, je izjemna Kitajska. Glavna vrednota je delo, delo in še enkrat delo. Tako kot je rekel sveti Pavel: kdor ne dela naj tudi ne je," še pravi škof, ki dodaja, da današnje Kitajske ne smemo enačiti s Kitajsko iz časa hladne vojne.
Mnogi katoličani na Kitajskem svojo vero prakticirajo v ilegali, saj so preganjani, če to počnejo javno. Vlada je namreč ustanovila svojo, državno katoliško cerkev, v kateri oblast sama postavlja škofe, povsem mimo Vatikana.
Že pred časom so med Vatikanom in Kitajsko stekla pogajanja, ki bi uredila tamkajšnjo situacijo. Mediji medem poročajo, da so pogajalci obeh držav končno dosegli dogovor.
A mnogi, med njimi tudi ugledni katoličani in kitajski kardinal, pa opozarjajo, da je dogovor v zamišljeni obliki škodljiv in dejansko pomeni predajo Vatikana pred Kitajsko.
Katoliška cerkev je na Kitajskem deljena na dve cerkvi. Ena, od oblasti nepriznana, v strahu pred preganjanjem deluje v ilegali, ter ostaja zvesta papežu in Vatikanu. Druga pa je Kitajska patriotska katoliška organizacija, ustanovljena s strani partijskh oblasti. Njene škofe imenuje kitajska vlada.
Ureditev te zapletene situacije okrog katoliške vere na Kitajskem je v interesu obeh držav, zato pogovori potekajo že nekaj časa. Prav ta čas pa naj bi Vatikan in Kitajska končno dosegla dogovor. Ta naj bi legitimiziral delovanje "vladnih" škofov s strani Vatikana, ki bi pridobil pravico do njihovega potrjevanja, obenem pa naj bi škofe, ki sedaj delujejo v "ilegalni" Cerkvi, poslal v upokojitev.
Kardinal Zen: Papež ni dovolj informiran
Dogovor je sprožil veliko protestov s strani nekaterih katoličanov, ki so se zaradi preganjanja umaknili v Hong Kong. Glavni in najglasnejši kritik je zaslužni nadškof Hong Konga, kardinal Joseph Zen, ki pravi, da dogovor zagotovo ni v interesu kitajskih katoličanov.
Kardinal Zen namreč dvomi, da bo zadnjo besedo pri imenovanju katoliških škofov na Kitajskem dejansko imel papež Frančišek. Prepričan je namreč, da je papež glede dogovora slabo informiran in da bo zato Vatikan prehitro skočil v nespodobno partnerstvo s komunistično Kitajsko.
"Vse pri tem dogovoru se zdi naravnost čudovito, a je v resnici popolnoma izmišljeno. To ni dobra izbira za Cerkev. Vlada bo lahko izbirala škofe, ki so jim všeč in njej podložni. Papež bo sicer imel možnost veta, a povejte mi, kolikokrat lahko uporabiš veto? Dosti poguma je potrebnega, da po prvem vetu to sredstvo uporabiš še drugič, petič in desetič," je prepričan kardinal, ki dodaja: "Ta dogovor je za Vatikan predaja, in Vatikan nima pravice, da se preda!"
"Dogovor je udarec za moralno moč Cerkve"
Z kardinalom se strinja tudi 15 odvetnikov, akademikov in aktivistov iz Hong Konga, ki so v odprtem pismu škofom po svetu izrazili nasprotovanje dogovoru. "Zaskrbljeni smo, saj dogovor ne bo zagotovil svobodne pravice do veroizpovedi, ki si jo Cerkev tako želi, ampak bo tudi pravi udarec za moralno moč Cerkve," so prepričani.
Prepričani so namreč, da je dogovor, kljub temu da daje papežu pravico do imenovanja, slab. Izbor bi namreč opravili vladni predstavniki na Kitajskem, kar pomeni, da bi v ožji izbor pred papeža prišli le kandidati za škofa, ki bi bili podložni Komunistični partiji. To pa je za intelektualce iz Hong Konga nesprejemljivo in moralno sporno.
"Kitajska najbolje udejanja socialno doktrino Cerkve"
Na drugi strani Vatikan opozarja, da je dogovor med obema stranema potreben prav zaradi kitajskih katoličanov, ki do sedaj svojo vero prisiljeni prakticirati v ilegali.
Škof Marcelo Sanchez Sorondo, kancler papeške akademije za socialne študije, celo pravi, da je prav Kitajska država, ki najbolje udejanja socialno doktrino Cerkve. "Na Kitajskem mladi ljudje ne jemljejo drog, za razliko od ostalih delov sveta je na Kitajskem doma pozitivna nacionalna zavest. Gospodarstva ne obvladuje politika, kar se recimo dogaja v ZDA.
Ob diplomatskih naporih za dosego dogovora s Kitajsko je škof Sorondo obiskal to državo. "Kar sem videl, je izjemna Kitajska. Glavna vrednota je delo, delo in še enkrat delo. Tako kot je rekel sveti Pavel: kdor ne dela naj tudi ne je," še pravi škof, ki dodaja, da današnje Kitajske ne smemo enačiti s Kitajsko iz časa hladne vojne.
Zadnje objave
Izbris podjetja Aleša Musarja iz britanskega registra – prostovoljno ali prisilno?
18. 7. 2026 ob 13:23
Mladi krompir s hrustljavo zeliščno masleno skorjico
18. 7. 2026 ob 12:00
Strožji nadzor ne rešuje absentizma
18. 7. 2026 ob 9:00
Prispevek k spoštljivemu spominu na naše znanstvenike
18. 7. 2026 ob 6:00
Koga farbajo v Ljubljani in kako dolgo še?
17. 7. 2026 ob 23:19
Ob prihodu na koalicijski vrh predvsem kritike zapuščine prejšnje vlade
17. 7. 2026 ob 16:31
Ekskluzivno za naročnike
Mladi krompir s hrustljavo zeliščno masleno skorjico
18. 7. 2026 ob 12:00
Prispevek k spoštljivemu spominu na naše znanstvenike
18. 7. 2026 ob 6:00
Medijska svoboda ali medijska oblast
17. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
2 komentarja
korosec.france
Vatikanske maske padajo.
Frančišek, Buona sera! ali se ti že blede?
Očitno postaja dejstvo, da strela, ki je usekala v križ na kupolj Sv.petra, ni usekala slučajno!
Bojmo se!
AlojzZ
Vsaka pogodba med Dobrim in Zlim je padec Dobrega.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.