Kaj bo povzročilo aprilsko pozebo in kako se zaščititi

Slovenijo bo v naslednjih dneh, kot že nekajkrat v tem času, prizadela spomladanska pozeba. Danes čez dan bo vreme še razmeroma lepo, nato pa se bo začelo pestro vremensko dogajanje, ki že sproža glavobole sadjarjem po celotni državi.

Zvečer bo najprej zapihal jugozahodni veter, ponoči pa bodo padavine zajele celotno državo. Jutri dopoldne bo po večjem delu države snežilo, v krajih nad 600 metri nadmorske višine lahko tako zapade tudi do 30 centimetrov snega.

Za tem bodo padavine ponehale, noč na sredo pa bo prinesla razjasnitev in idealne razmere za nastanek spomladanske pozebe. Ta nevarnost ne bo izginila še nekaj prihodnjih dni.

Poleg voznikov nad napovedjo najbolj obupujejo sadjarji, prihajajoča pozeba bo namreč že peta v zadnjih šestih letih.

Arctic blast imminent for Europe ⚠️

This will come as a massive shock after record-breaking heat a few days ago.

One of the most impressive cold air outbreaks I have seen for a while. pic.twitter.com/mQJdVMW0tl

— Scott Duncan (@ScottDuncanWX) April 4, 2021

Kot je pri spomladanskih pozebah najbolj običajno, bodo najbolj na udaru nižinske lege po dolinah in kotlinah. Nekateri sadjarji si bodo pri zaščiti drevja pomagali z oroševanjem dreves, spet drugi z dimljenjem sadovnjakov. Domači vrtičkarji pa si lahko pomagajo z zastiranjem dreves.

Pričakovane aprilske ohladitve

Za prvo polovico aprila takšne ohladitve niso prav ničesar nenavadnega, saj se tudi v daljših obdobjih pojavljajo približno vsako drugo leto. Vdori hladnega zraka so se namreč redno dogajali tudi v preteklosti. Z meteorološkega stališča so bistveno bolj nenavadne temperature, kakršnim smo bili priča v zadnjih dneh mesecih in so se povzpele tudi čez 25 °C. Težava tako nastane, ker globalno segrevanje povzroča, da sadno drevje v zadnjem desetletju cveti precej prej, kot znaša dolgoletno povprečje. Tako na primer ta razlika pri jablanah znaša že od 10 - 13 dni.

V naši zemljepisni širini sicer nevarnost pozebe obstaja nekako do sredine maja. Do takrat se zemeljsko površje že tako segreje, da ta pojav ni več mogoč, saj tako hladne zračne mase ne morejo več prodreti tako daleč proti jugu.

Sadjarstvo brez sistemov zaščite postaja nesmiselno

Že peta pozeba v zadnjih šestih letih slovenske sadjarje seveda sooča z neusmiljenim dejstvom, da profesionalno kmetovanje brez zaščite pred pozebo ni smiselno. Pri tem se kot najbolj učinkovit ukrep kaže oroševanje dreves, za kar pa so potrebni urejeni namakalni sistemi. Deloma je učinkovito tudi zadimljevanje sadovnjakov, vendar lahko dim pomeni resno nevarnost za kurjače, pa tudi okoliški promet.

Še bolj nebogljeni so v takšnih primerih domači vrtičkarji, ki lahko posajene vrtnine, grmovnice in manjša drevesa zaščitijo z zastirkami. Te povzročijo, da je temperatura pod njimi za približno dve stopinji toplejša od temperature okolice. Za to je sicer potrebno uporabljati debelejše zimske zastirke. Pri prekrivanju dreves je potrebna previdnost, da zastirko obesimo šele po končanem sneženju (in jasno, tudi med plezanjem po lestvah). Prav tako mora biti zastirka dobro pritrjena na tla oziroma okoli debla, da je ne odpihne veter.

Po nasvetu strokovnjakov v primeru pozebe rastlinam močno koristi tudi zalivanje s pripravki za povečevanje odpornosti rastlin, tako pred kot po obdobju pozebe.

Podnebne spremembe terjajo svoj davek

Težave, ki jih prinašajo podnebne spremembe, tako postajajo čedalje resnejša nevarnost za vse kmetovalce. V prihodnje gre tako pričakovati, da bo število pomladanskih pozeb ostalo visoko.

Za sadjarje in druge kmetovalce je izjemno neugoden tudi dvig povprečnih zimskih temperatur, saj te omogočajo, da zimo preživi bistveno večje število škodljivcev, kar pomeni, da morajo pri pridelavi porabiti bistveno večje količine kemičnih pripravkov za zaščito rastlin.

Toplejše zime povzročajo tudi, da v hribih čez zimo zapade manj snega, kar vpliva na vodnatost rek in potokov v pomladanskih mesecih. Namesto tega se povečuje količina padavin v jesenskih mesecih. Skupna količina padavin sicer ostaja enaka, vendar so te bistveno bolj neenakomerno razporejene.

Zaradi tega morajo kmetje saditi sorte, ki so bistveno bolj odporne proti suši, vendar pa imajo te tudi slabši hektarski donos.

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ob spremljanju podnebnih sprememb opažajo tudi manjša temperaturna nihanja, več ur sončnega obsevanja, povišanje relativne zračne vlažnosti ter več ekstremnih pojavov, kot so toče, neurja in suša. Prilagajanje le tem pa bo v naslednjih letih velik izziv za slovensko kmetijstvo.

Slovenija ni izjema

Pri soočanju s takšnimi posledicami Slovenija seveda ni nobena izjema in takšne spremembe bodo prizadele tudi druge države, zlasti južno od Alp. Ob tem se pojavlja zanimiv fenomen, da se obdobja sneženja in nizkih temperatur premikajo vse bolj proti pomladi, medtem ko je jesen neobičajno topla. Sneg namreč skoraj nikoli ne zapade pred božičem.

S tem pojavom se ukvarjajo tudi svetovni znanstveniki, ki ugotavljajo, da je razlog za takšne spremembe v glavnem iskati v segrevanju območij okoli Arktike. Njihova študija, objavljena v reviji Nature Geoscience tako razkriva, da se močne pomladne snežne nevihte v večini primerov napajajo iz Barentsovega morja. To je bilo še pred stotimi ali štiridesetimi leti popolnoma zamrznjeno, sedaj pa je postalo toplo in slano ter tako odličen vir za nastanek zimskih ciklonov, ki s seboj na območje Evrope prinašajo ogromno količino padavin. Izhlapevanje iz morja je namreč mnogo večje kot tisto iz zaledenelih površin.

Zato bodo takšni pomladanski cikloni, kot bo današnji, v prihodnjih letih letih najverjetneje še pogostejši. Podnebne spremembe se namreč dogajajo tudi v deželah na tisoče kilometrov stran in lahko ob pojavu vremenskih motenj katastrofalno vplivajo tudi na vreme pri nas.