Kaj je Balkanu, Evropski uniji in Sloveniji prinesel Vrh EU-Zahodni Balkan

»Zahodni Balkan spada v Evropsko unijo.« Tako je Ursula von der Leyen, predsednica evropske Komisije opisala včerajšnji ključni dogodek slovenskega predsedstva EU: sestanek EU in držav Zahodnega Balkana na vrhu.

To je bil političen vrhunec drugega slovenskega predsedovanja Svetu EU in še en diplomatski dosežek sedanje slovenske vlade, na katerem je sodelovalo 44 delegacij iz vse Evrope, ki so se udeležile tega veledogodka, ki je potekal na Brdu pri Kranju.

V dveh dneh so evropski voditelji razpravljali o številnih aktualnih vprašanjih, med katerimi je bilo najbolj pomembno vprašanje prihodnosti Zahodnega Balkana znotraj EU. V tej regiji se trenutno štiri države-kandidatke pogajajo za vstop v EU (Albanija, Črna gora, Severna Makedonija, in Srbija), ostali dve državi pa imata status možnih kandidatk (Kosovo in Bosna in Hercegovina). V svoji burni zgodovini je bil ta del Evrope vedno pod vplivom različnih zunanjih sil. Včerajšnji vrh je pokazal, da je Balkanski polotok kljub trenutnim težkim izzivom še vedno pod evropskim vplivom.

V svoji burni zgodovini je bil ta del Evrope vedno pod vplivom različnih zunanjih sil. Včerajšnji vrh je pokazal, da je Balkanski polotok kljub trenutnim težkim izzivom še vedno pod evropskim vplivom.

In kateri so ti izzivi? Na prvi pogled se zdi, da je največji in najpomembnejši izziv socialni, gospodarski in pravni zaostanek teh držav za članicami EU. Ironično je, da je ravno ta problem najlažje rešljiv, saj je rešitev tega problema dejansko vprašanje časa in denarja, kar je včeraj EU skušala rešiti z obvezo, da bo za to namenila 30 milijard EUR vrednih investicij.

V resnici pa predstavljajo največjo težavo pri vključevanju držav Zahodnega Balkana v EU zgodovinske razlike in napetosti med njimi. Ta izziv zlasti pooseblja Kosovo, ki je še danes jabolko spora med nekaterimi državami Zahodnega Balkana. Podobno smo lahko videli v primeru Severne Makedonije, kjer je ta država zaradi pritiska grške vlade morala celo spremeniti svoje ime, vendar kljub tej koncesiji še vedno ostaja izven EU zaradi sedanjega nasprotovanja Bolgarije. Vrh EU-Zahodni Balkan seveda ni rešil teh problemov, ki se brez dvoma še vedno skrivajo v ozadju, je pa nakazal pot do njihove rešitve, ki je seveda članstvo teh držav v EU.

Kaj prinaša deklaracija, sprejeta na Brdu

Kljub temu, da včerajšnja sprejeta deklaracija ni določila končnega datuma za širitev EU na Zahodni Balkan, za kar si je do konca prizadevalo slovensko predsedstvo, pa je potrdila štiri glavne elemente evropske strategije.

Prvi je ekonomski element, saj je z deklaracijo EU obljubila novi investicijski načrt za Zahodni Balkan. Cilj EU je uveljaviti notranji skupni trg držav regije, kateremu temelj so nekatere države Zahodnega Balkana postavile 11. novembra 2019 na Ohridu. Ta načrt bo pripomogel k integraciji skupnega balkanskega trga v notranji trg EU. Na dolgi rok je to v interesu Slovenije, saj bi v tem okviru slovenski kapital lahko lažje sklepal posle v teh državah, kjer je že doslej investiral in se širil.

Drugi glavni element deklaracije je uradna obveza EU, da se bo vendarle širila na Zahodni Balkan. Doslej so ostajali dvomi, zato je odsotnost uradno zapisane obveze dajala več manevrskega prostora nekaterim članicam, da so lahko bolj ali manj blokirale proces širitve. S tem členom deklaracije postaja širjenje EU (če seveda EU želi ostati kredibilen regionalni akter) na Zahodni Balkan le še vprašanje časa.

Tretji glavni element je utrditev zunanjih odnosov držav Zahodnega Balkana z Evropsko unijo oziroma jasno zapisano zavezništvo zahodnobalkanskih držav z EU. Tretji člen deklaracije zagotavlja, da  bodo morale te države jasno in glasno povedati in upoštevati, kdo največ investira v regijo in kdo je v resnici največji strateški partner. Ta člen najbolj meri na Srbijo, ki se v svoji meddržavni javni komunikaciji pogosto glasno zahvaljuje Rusiji in Kitajski za pomoč (spomnimo se velikanskih plakatov v Beogradu z napisom "hvala, brate Ši"), le redko pa EU. Na tem področju dva druga člena jasno določata varnostno in zunanjo politiko teh držav v skladu s evropskimi interesi.

Četrti in zadnji od glavnih elementov deklaracije z Brda je področje migracij. Dvaindvajseti člen deklaracije obljublja večjo koordinacijo med EU in temi državami pri odzivanju na migracijske valove. Poleg tega člena 24. člen eksplicitno omenja Afganistan in zagotavlja, da bo EU pomagala svojim strateškim partnerjem pri kakršnemkoli razvoju dogodkov, povezanih z dogajanjem v Afganistanu.

Eden največjih porazov vrha je seveda odsotnost jasno določenega datuma za širitev, kljub temu, da je slovenski premier Janez Janša pred vrhom zagotavljal, da se bo širitev zgodila v naslednjem desetletju.

Naslednji koraki

Eden največjih porazov vrha je seveda odsotnost jasno določenega datuma za širitev, kljub temu, da je slovenski premier Janez Janša pred vrhom zagotavljal, da se bo širitev zgodila v naslednjem desetletju. Prva država Zahodnega Balkana, ki se bo pridružila evropski družini, bo zelo verjetno Črna gora, saj že več let sodeluje v pogajanjih za svoje članstvo v EU. Euronews tako napoveduje, da bo Črna gora pristopila Evropski uniji leta 2026. Ključni prvi korak k širitvi je odprava oz. liberalizacija kosovskih vizumov, na kar je opozorila deklaracija Evropske ljudske stranke, ki so jo voditelji te evropske politične skupine podpisali v torek v Ljubljani.

Najbolj aktualen političen izziv je bolgarska blokada začetka pogajanj za članstvo Severne Makedonije, ki posledično blokira tudi Albanijo, saj sta obe državi načrtovani za skupen vstop v EU. Nekdanji bolgarski premier Boyko Borisov je od Severne Makedonije zahteval, da prizna bolgarščino kot izvor makedonskega jezika. Ta blokada traja že več kot leto dni, vendar se zdi, da so spremembe morda že na obzorju, saj je Bolgarija letos doživela dvoje parlamentarnih volitev in je na poti k tretjim, ki bodo potekale v novembru, kar bi lahko prineslo zmernejšo vlado v tej državi.

Janševi kriteriji in domača perspektiva vrha

Mednarodni dogodek je bil kljub svoji pomembnosti tudi tarča notranje slovenske politike. Najprej moramo omeniti nasilne demonstracije proti vladi, ki jih je na Facebooku organiziral nekdanji policist iz Kranja, katere je podprla vsa opozicijska politika, ki je obsodila "prekomerno nasilje" nad nasilnimi demonstranti.

Na drugi strani je premier Janša napovedal slovenske kriterije za širitev držav Zahodnega Balkana. Prvi pogoj bo zagotovitev vladavine prava, kar pomeni, da v teh državah ne bi smeli zapirati opozicijskih politikov med predvolilnimi kampanjami, da na njihovih javnih televizijah ne bi grozili drugim politikom s smrtjo in da v njihovih sodnih sistemih ne bi sodili ljudje, ki so drastično kršili človekove pravice in izrekali smrtne kazni v nekdanjem komunističnem režimu. Seveda je jasno, da so ti kriteriji leteli bolj na domačo opozicijsko politiko kot pa na države Zahodnega Balkana.

Velja omeniti, da so se včeraj sestali tudi politični voditelji evropske stranke liberalcev ALDE, kar je pripeljalo do nerodnega srečanja voditeljev SMC, LMŠ in SAB. Da je bilo to srečanje nerodno, se je razvedelo zaradi tvita Alenke Bratušek, ki je objavila skupno fotografijo vseh prisotnih liberalnih politikov, s katere je "izginil" minister za gospodarstvo in predsednik SMC Zdravko Počivalšek.