Kako bo vlada ovrednotila in obdavčila nepremičnine, če pa ima težave že z vrednotenjem ene same nepremičnine na Litijski?
Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji prazna okoli petina vseh stanovanj, lastništvo pa je v veliki meri skoncentrirano med najpremožnejšimi. Opozorila o tem, da obdavčitev nepremičnin potrebuje prenovo in da Slovenija še vedno nima klasičnega davka na nepremičnine, ki ga sicer poznajo v večini držav EU, so sicer prisotna že leta. Nepremičninski davek Sloveniji že dolgo predlagajo tudi mednarodne organizacije, kot sta Mednarodni denarni sklad (IMF) ter Organizacija za obnovo in razvoj (OECD).
Čeprav je aktualna vlada ob nastopu mandata napovedovala uvedbo nepremičninskega davka, konkretnih predlogov o tem za zdaj še nima. Ali je nepremičninski davek sploh smiseln in izvedljiv?
Spremembe na področju obdavčitve nepremičnin in uvedbe nepremičninskega davka je v preteklosti napovedalo več vlad. Najbližje uspehu je bila vlada Alenke Bratušek, ki ji je nepremičninski zakon konec leta 2013 uspelo pripeljati skozi zakonodajni postopek, vendar ga je nato razveljavilo ustavno sodišče. Zakon je propadel predvsem zaradi neurejenih evidenc, na podlagi katerih bi lahko odmerili višino dajatev.
Uvedbo nepremičninskega davka je v okviru načrtovane davčne reforme v koalicijsko pogodbo vpisala tudi aktualna vlada, njegovo uveljavitev pa je lansko pomlad napovedovala za leto 2025. Na Ministrstvu za finance sta februarja delo začeli delovna skupina za davke in strateški svet za davke, ki sta namenjena analizi izzivov obstoječega davčnega sistema in izmenjavi predlogov možnih rešitev.
»O podrobnostih v tej fazi še ne moremo govoriti, poudarjamo pa, da si želimo čim širše razprave o rešitvah in ciljih, ki bi davčni sistem naredile pregleden in enostaven,« so za RTVS povedali na Ministrstvu za finance, ki je pristojno za davčno reformo.
Je razprava o nepremičninskem davku sploh mogoča?
Razprave o nepremičninskem davku ne moremo imeti, dokler se ne uredi množično vrednotenje nepremičnin, ki je trenutno povsem neurejeno, je za Domovino povedal ekonomist dr. Matej Lahovnik.
»Nepremičnine v Sloveniji niso realno vrednotene glede na tržne razmere. Pokazalo pa se je, da ima ta vlada težave že z vrednotenjem ene same nepremičnine na Litijski, tako da si ne predstavljam, da lahko uredijo množično vrednotenje nepremičnin, ki je potreben pogoj za kakršnokoli resno razpravo o prenovi nepremičninskega davka.«
Dokler ne bo urejena baza nepremičnin in množično vrednotenje približano dejanskim tržnim vrednostim, bo kakršnakoli obdavčitev nepravična, je prepričan Lahovnik. Trenutno tako obstajajo ogromne razlike med tem, kar kaže GURS, in tem, kar kaže trg.
»Predvsem so določene regije, kot je center Ljubljane, močno podcenjene. Ko pa se bo to vprašanje izpostavilo, bo pa tudi politično elito, in predvsem z njo povezane vplivneže, minila razprava o nepremičninskem davku. Trenutno so, v manj razvitih regijah – Kozjansko, Prekmurje, deli Štajerske, Koroške – vrednosti nepremičnin po GURS blizu vrednostim na trgu. Zato bi tam ljudje plačali kar realne zneske davka, medtem ko so v Ljubljani ti zneski smešno nizki glede na vrednosti nepremičnin. Ko ugotovimo, da bi nekdo z neko malo vredno nepremičnino na Koroškem ali Kozjanskem plačal toliko kot nekdo z nepremičnino v Ljubljani, ki ima tržno vrednost petkrat višjo, se zadeva podre,« je oster Lahovnik.
Poleg tega je treba upoštevati tudi, da so ljudje, ko so gradili nepremičnine, že plačali določene dajatve, da so jih gradili iz lastnih dohodkov, na katere so plačali določene dajatve, in da če dajejo nepremičnine v najem, tudi plačajo določene dajatve. Teza, da nepremičnine niso obdavčene, tako ne drži, zaključi Lahovnik.
Problem so dohodki, ne premoženje
Da je proti nepremičninskemu davku, ker bi ta naredil veliko zmedo, je za Domovino povedal ekonomist dr. Maks Tajnikar. Zavedati se je namreč treba, da so nepremičnine različnih vrst – nekateri v njih stanujejo, drugi jih dajejo v najem in delajo profit. Tisti, ki dela profit, ima neki izvor za plačilo takšnega davka in tu nastane velik problem. Davek bi lahko zelo udaril ljudi, ki nimajo izvornega vira, da bi plačevali tak davek, meni Tajnikar.
»Iz tega sledi, da če je že nepremičninski davek, potem naj bo na produkcijska sredstva, ki so osnovna oblika kapitala in ki dajejo profit. Drugače pa je pametneje, da posegate na področje dohodkov, ker se moramo vprašati, kaj je z dohodki nekoga, ki je za milijon kupil stanovanje v prestižni stavbi v Ljubljani. Jaz sem za zelo resno progresivnost pri dohodkovnih davkih, ne pa pri nepremičninskem davku,« pravi Tajnikar.
Treba se je tudi vprašati, kakšen je namen takega davka. Je namen, da vsi dajemo stanovanja in vikende v najem, ali pa je namen, da jih prodamo, ker ne moremo plačevati davka ? In kdo jih bo kupil – tisti, ki ima denar, je prepričan Tajnikar. Tako bi naredili veliko koncentracijo bogastva v rokah bogatih, srednji sloj, ki ima nepremičnine, pa bo prizadet.
»Obstaja cela vrsta učinkov, ki govorijo proti temu davku, govorijo pa v prid drugačnemu obdavčevanju dohodkov. Posegati moramo v dohodke tistih ljudi, ki si lahko privoščijo več deset milijonske jahte, ki imajo stanovanja za milijon – moramo se vprašati, od kod ti milijoni. Je davčna uprava že posegala z davki v nastanek tega milijona? Moramo se zavedati, da v Sloveniji nastaja ogromna polarizacija v dohodkih, ne toliko v premoženju, ta je posledica. In ta polarizacija za makroekonomista ni dobra. Zelo pogosto govorimo, kako imamo male razlike v dohodkih, ampak tu gre za delovne dohodke. Nenadoma pa imamo zraven zelo velike kapitalske dohodke. Zdravstvo na primer v celoti financiramo iz delovnih dohodkov, čisto nič iz kapitalskih,« pravi Tajnikar.
Tajnikar je tudi prepričan, da davkov ne razumemo pravilno – te razumemo kot nekaj, kar država ukrade, v resnici pa so način potrošnje. Davke imamo zaradi kolektivne potrošnje, to pa zaradi solidarnosti. Pametneje je, da z davki posegamo v dohodke kot pa v premoženje, poleg tega pa je to politično zelo spolzko področje, kjer bomo težko naredili večje premike, zaključi Tajnikar.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Branje kot navada in razvada

O vinski trti, vinu in Slovencih, ki ga ne znamo po pameti piti

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«

[Gledali smo]: Spokorjena ljubica

[Prejeli smo] Zadeva Trenta je vkopana v slepi ulici

Babičin zdrobov puding z jabolki
Ekskluzivno za naročnike

Branje kot navada in razvada

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«
Prihajajoči dogodki
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič

Kartagina mora biti porušena

17 komentarjev
Andrej Muren
Smiseln oziroma pošten bi bil le davek na zemljišče, to je v bistvu "najemnina", ki jo posameznik plača občini ali državi, da lahko poseduje del njenega ozemlja. Danes se temu davku neposrečeno pravi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Obdavčitev stavb, ki stojijo na tem zemljišču, pa je nepoštena. Preden se namreč stavbo zgradi, mora graditelj plačati cel kup davkov - najprej na svoj dohodek, potem davek na plačilo mojstrom, davek na porabljeni material, pa še razne komunalne prispevke in seveda uvodoma tudi davek na plačilo arhitektom in za izdajo gradbenega dovoljenja.
Pri tem sploh ni nujno, da bo ta stavba lastniku prinašala kakšen dohodek, če bo samo živel v njej zgolj stroške. Če pa bo v njej imel kakšno poslovno dejavnost, bo zanjo dodatno krepko obdavčen.
Torej ni potrebno, da bi plačevali posebne dajatve na kvadraturo zgradbe, število oken ali dimnikov. Čisto dovolj bi bil le zemljiški davek, sicer ustrezno velik, lahko bi bil nekoliko večji od sedanjega, seveda razumno večji.
Res je, da so tudi v večini držav obdavčene stavbe, osnovni razlog pa je, da nepremičnine ne morejo pobegniti na tuje, kot to lahko tovarne ali sploh finančni kapital.
Miha12345
Skor povsod v Evropi se plača davek na vrednost celotne nepremičnine, stavbe in zemljišča. Slovenija ima med najnižima davki na nepremičnine med vsem OECD deželam. Evo podatkov ki kažejo da Slovenija pobere le ekvivalent 0,6% BDP-ja davkov na nepremičnine v primerjavi s poprečujem od 1,5% BDP-ja za vse OECD dežele https://data.oecd.org/tax/tax-on-property.htm Kot je pisal Joze Damijan, Slovenija ima med najnižjimi davki na prevoženje v OECD, ki uključuje tudi nizke davke na dobiček in kapitalni dobiček, dokler ima istočasno med najvišjimi davki delo. Zato on in drugi ekonomisti predlagajo da se povišajo davki na prevoženje in zmanjšajo na delo
rasputin
Miha, Slovenija ima nadpovprečno obdavčeno delo. Zakaj ne bi zmanjšali obdavčitve dela na raven, kot jo imajo drugi, če se hočemo zgledovati po drugih? Tudi DDV je višji kot v povprečju pri drugih. Če so drugi tako pomembna referenca, zakaj ne bi zmanjšali DDV, pa davek na dobiček in še marsikaj, česar drugi ne poznajo, mi pa imamo, na preimer povračilo potnih stroškov, stroškov malice ipd. Kaj nas briga, kakšne davke imajo drugi na nepremičnine, če nas ne briga pri drugih dajatvah, ki so praviloma višje kot drugod!
rasputin
Davek na nepremičnine je sporen iz več razlogov.
Prvič, stanovanjska nepremičnina, ki ni namenjena poslovni dejavnosti, ne prinaša nobenih dohodkov. Lastnik je, preden je prišel do nje, plačal vse dajatve. Obdavčenje nepremičnine je ravno toliko umestno kot dodatno obdavčenje recimo avtomobila ali hranilne vloge na banki.
Drugič, Slovenci imamo disfunkcionalno velike stanovanjske hiše. V času socializma so ljudje večinoma gradili hiše, da bo v njih prostor tudi še za potomce. Otroci pa so odšli od doma s trebuhom za kruhom, ostarela starša pa sta se nenadoma znašla v ogromni hiši sama ali celo en sam. S povprečno slovensko pokojnino je že sedaj težko vzdrževati (pre)veliko hišo, dodaten davek na hišo pa bi za marsikoga predstavljal nerešljiv problem. Podoben problem so tudi velika kmečka poslopja.
Nadalje so seveda problem evidence vrednosti nepremičnin.
Utemlejitev, da imajo druge države davek na nepremičnine, ni nobena zaresna utemeljitev. Obdavčiti je treba dohodke od poslovnih funcij, ne premoženje, ki ni v poslovni funkciji.
To, da bo obdavčenje prisilo lastnike, da bodo nepremičnine prodali, je najprej etično sporno in diši po socialnem inženiringu. Zakaj bi morala družina, ki se je dolga leta odrekala, da je prišla do stanovansjke nepremičnine, plačevati davek kot "nagrado" za to?
Nadalje se zastavi vprašanje, kdo bo kupil nepremičnine iz nenadoma zaradi davka zelo povečane ponudbe nepremičnin. Želimo sistem, kot je v Ameriki, kjer banke zaplenijo milijone stanovanj, ker lastniki ne morejo plačevati posojil, le da bo pri nas vlogo plenilca stanovanjskih objektov prevzela država?
Menda imamo v ustavi zapisano, da je Slovenija socialna država. Plenjenje premoženja državljanov ravno ne sodi v okvir socialne države.
Igor Ferluga
Davek na nepremičnine se placuje že dolgo kot davek na stavbno zemljišče. Mnogi ga niso zaradi zmede v zemljiški knjigi ali zaradi zvez in poznanstev. Prav je, da se zmeren davek plačuje. Po mojem nižji za nepremičnino, v kateri biva. Če je pa nepremičnina investicija ali prazna, pa ne vidim logike, da se ne bi znatno obdavcila. S tem pride v promet in dosežemo večjo dostopnost za ljudi, zlasti v primerjavi z norimi cenami nepremičnin v Sloveniji v primerjavi z višino plač v drzavi. Če varčevalec plačuje davek na vloge v banki ali na delnice, zakaj ga ne bi dodatno na nepremičnino kot investicijo in ne kot dom. Tisti, ki ste tu proti, objektivno podpirate tajkune in mafijce te drzave. Kar se pa velikosti stanovanj in hiš tiče, je samoumevno in je tudi zdaj tako vrednoti davek, da je ta sorazmeren z velikostjo. Kako pa naj bi bilo drugače? Vsak je sam odgovoren, kako veliko nepremičnino si omisli in je samoumevno, da za odločitve prevzema posledice on, ne pa družba ali država. Tvoj zapis je volja po spodbujanju neodgovornega, celo infantilnega obnašanja posameznika
Miha12345
@ferluga - še pametnejše je da se plačuje davek na nepremičnine isto kot na dohodek, torej progresivno. Če nekdo živi v vili od 4 milione evrov ne vidim za kaj bi plačal po nižji stopnji
rasputin
IF, v Sloveniji žal prevladujejo infantilni graditelji, po tvoji definiciji. Poglej malce okrog sebe in boš videl, da imajo ljudje palače, v katerih stanujeta dva ali celo en človek in en ali dva psa. To je realnost. Ti ljudje niso tajkuni, kot ti natolcuješ. Tajkunov je peščica, lastnikov prevelikih hiš pa je malo morje. Nore cene stanovanj so samo v Ljubljani in na Obali in mogoče v še kakšnem drugem mestu iz preprostega razloga, ker se ljudje selijo v mestna središča, kjer so službe, šole, kulturne in zabavne prireditve... Povpraševanje po stanovanjih je tam večje od ponudbe, zato so cene visoke. Visoka obdavčitev ogromne hiše v Halozah ne bo v ničemer prispevala k večji ponudbi stanovanj v Ljubljani. Lastnik jo bo tudi težko prodal, ker se podeželje depopulira. V Italiji dobiš ponekod nepremičnino zastonj, ker noče več nihče živeti v nekdaj vitalnih vaških naseljih. Če si je ogromno ljudi omislilo prevelike hiše, je za to odgovorna tudi družba/država, začenši od Fakultete za arhitekturo, saj bi morali že arhitekti vedeti, kaj je udobno in racionalno stanovanje in bi morali znati svetovati svojim strankam. Žal arhitekti na splošno več zaslužijo z večjimi objekti, naivne stranke pa sledijo predlogom, ki so njim v škodo. Prispevek za stavbno zemljišče je dohodek občine in je vir komunalnega opremljanja zemljišč poleg komunalnega prispevka. To ni davek, ki ga pobere država. Država bi več naredila za povečanje stanovanjske ponudbe, če bi lastnikom prevelikih hiš ponudila program predelave teh hiš v večstanovanjske vila bloke, pri čemer bi dodatno pridobljena stanovanja lstniki lahko prodali ali jih dali v najem. Tvoj zapis odraža avtokratsko miselnost, ki je podlaga totalitarne države, v kateri so njeni ljudje le njeni nemočni objekti.
Igor Ferluga
Nikjer ne trdim, rasputin, to mi podtikaš, naj bo enako velika nepremičnina v Halozah obdavčena po isti ceni kot v Ljubljani ali ob obali. Gotovo bi bilo, preden je nov drugačen davek uveden, nujno kolikor toliko pravično tržno ovrednotiti nepremičnine in izhajati iz tega. In razlikovati pri stopnji obdavčitve med domom in investicijo, med profitabilno in neprofitabilno rabo nepremičnine.
Igor Ferluga
Nepremičninski davki so resnici na ljubo v večini zahodnih držav v večjem deležu kot v Sloveniji prisotni kot proračunski vir lokalnih skupnosti in/ali drzave.
Problem v Sloveniji je, potem ko je ena stvar rešena in je popis nepremičnin vendarle bil opravljen ( prej mnogi niso nič plačevali, ker niti zabeležene niso bile njihove nepremičnine), zdaj pa pri GURSU niso ustrezno ovrednotene. Vsekakor ne realno tržno. Nekateri so, misleč očitno naprej na davek, verjetno z zvezami v tej korumpirani državi dosegli, da so njihove nepremičnine na spisku GURSa ovrednotene smešno nizko ( npr.ruska dača predsednice in njene prve "dame", dvorec zakoncev Nine Klemenčič ipd).
Ustrezno obdavčenje nepremičnin navadno doseže tudi, da si zelo malo ljudi privošči imeti prazne nepremičnine. Vsekakor ne 20%. Zagovarjam višjo stopnjo obdavčitve praznih nepremičnin in višjo obdavčitev 2,3 in nadaljnje nepremičnine v lasti neke osebe.
Poleg fiskalnih efektov bi to prineslo s hitro dodatno ponudbo nepremičnin v prodajo in najem normalizacijo skrajno precenjena trga nepremičnin v Sloveniji. Absurdno je, kako so recimo nepremičnine v Sloveniji na obali skoraj 2 krat dražje kot čez mejo v Trstu z okolico, čeprav je tam GDP znatno višji. Hitro bi tudi ugotovili, da je stalno ponavljanje, kako manjka v Sloveniji stanovanj, ena prazna floskula.
Floskula, ki se ponavlja zaradi konkretnih koristi in velikih dobičkov investitorjev, gradbenikov in prodajalcev zemljišč, tudi župana Jankoviča seveda. Če nam je do deklariranega, da bi mlade družine lažje zaživele na svojem in se prej odločale za otroke, bi zaradi posledice znižanja cen po ustreznejsem nepremičninskem davku, to bilo prav spodbujati. Ne nasprotovati. Odzivi slovenske desnice so tu protislovni, če se res zavzemajo za boljšo nataliteto in lažji dostop. Sprostitev polovice praznih stanovanj bi pomenilo nobenih stroškov proračuna in nobenih socialističnih načrtov, kako naj država gradi stanovanja. Naloga normalne države ni graditi stanovanja.
Peter Klepec
Ce je v neki drzavi prevec nepremicnin, se jih lahko zavre z davki. Ce jih je pa premalo, tako kot v SLO, moras pa z manjsimi davki spodbuditi gradnjo in seveda lastnino. Ampak smisla davkov v SLO se niste jemali. Bolj smiselna vam je slovenska fousija: udariti po tistem, ki ima vec kot sami.
Miha12345
Pametno
Igor Ferluga
Mislim, da je v Sloveniji na 2 milijona prebivalcev okoli 1,5 milijona stanovanjskih enot. Jaz mislim da prej preveč kot premalo. V glavnem lastniška stanovanja. Najema je relativno zelo malo. Kar tu sicer ni tema. Glede na socializem, kjer bi pričakovali obratno, imamo kaotično poseljeno krajino s kaotično individualno gradnjo. V svobodnih kapitalističnih družbah je bila, tudi v tvoji Nemčiji, gradnja mnogo bolj planirana na podlagi urbanističnih določil, kaj se sme in kje.
rasputin
IF, glede števila stanovanj v Sloveniji krepko pretiravaš. Stanovanj je med 800 in 900 tisoč. Ob tem pa je treba upoštevati, da statistika zajema tudi zapuščena in neuporabna stanovanja. Stanovanje na odročni lokaciji, v katerem nihče ne stanuje in ga ne vzdržuje, pač ni več stanovanje. V Sloveniji je zaradi različnih razlogov veliko hiš in zaselkov, ki nikogar več ne zanimajo za bivanje. Z nobeno obdavčitvijo teh hiš ni več mogoče reaktivirati. Razpršena gradnja je pogojena z načinom življenja v predindustrijski dobi. Kmetije so pač potrebovale prostor za kmetovanje. V socializmu se je podeželje postopno industrializiralo, vendar je bilo še vedno veliko dvoživk, ki so se ukvarjale tudi s kmetijstvom. Ljudje so se težko odločali zapustiti grunt in se preseliti v bloke v mestih. Črne gradnje so takrat cvetele, s čimer se je ohranjala tradicionalna razpršena poselitev. Tovrstna naselitev ni značilna samo za Slovenijo, temveč tudi Avstrijo, Švico ... Zavest o nuji zgoščevanja poselitve je v Sloveniji prisotna šele nekaj zadnjih desetletij. Toda zatečenega stanja ni mogoče kar spremeniti z nobenim zakonskim ukrepom in obdavčitvijo. Slovenija bo še dolgo soočena s problemom razpršene poselitve. V Sloveniji nikakor ni preveč stanovanj, zato, ker jih ni dovolj tam, kjer jih ljudje rabijo, to je v mestih.
Teodor
Davek je oranizirana legalistična kraja. Tisto o solidarnosti pa Tajnikarju verjamem, vsi smo solidarni, ko dobi plačilo.
Peter Klepec
....namrec, ce lastnik ne more vloziti denarja v sanacijo objekta, da bi ga lahko oddal ali prodal, bo prisiljen sprejeti kakrsnokoli ponudbo za prodajo. Tudi za 1€, ker bo imel drzavo na vratu.
To je podobno nasilni razlastitvi.
Peter Klepec
Tudi, ce je neka imobilija prazna, ni oddana, je za to dolocen razlog. Taka imobilija je strosek, ne dohodek. Mogoce lastnik ni sposoben take imobilije usposobiti za oddajo ali pa je nihce noce.
Kaj naj potem lastnik naredi, da ne bo se davka placal, dohodka pa nima?
Ljubljana
Jaz se ne bi salil. Ti idioti so sposobni vsega.
Enako kot cela serija navdusenja kako so Rusi odbili kopenske enote ki so iz Ukr prisle napadat ruske cilje.
Folk ki je idiote izvolil je notorno blazen, blazni pa lahko izvolijo le blazno vlado. Povezano.
In blaznezi lahko usekajo davek.na dolzino zlebov na objektu...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.