Kako bo vlada ovrednotila in obdavčila nepremičnine, če pa ima težave že z vrednotenjem ene same nepremičnine na Litijski?

Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji prazna okoli petina vseh stanovanj, lastništvo pa je v veliki meri skoncentrirano med najpremožnejšimi. Opozorila o tem, da obdavčitev nepremičnin potrebuje prenovo in da Slovenija še vedno nima klasičnega davka na nepremičnine, ki ga sicer poznajo v večini držav EU, so sicer prisotna že leta. Nepremičninski davek Sloveniji že dolgo predlagajo tudi mednarodne organizacije, kot sta Mednarodni denarni sklad (IMF) ter Organizacija za obnovo in razvoj (OECD). 

Čeprav je aktualna vlada ob nastopu mandata napovedovala uvedbo nepremičninskega davka, konkretnih predlogov o tem za zdaj še nima. Ali je nepremičninski davek sploh smiseln in izvedljiv?

Spremembe na področju obdavčitve nepremičnin in uvedbe nepremičninskega davka je v preteklosti napovedalo več vlad. Najbližje uspehu je bila vlada Alenke Bratušek, ki ji je nepremičninski zakon konec leta 2013 uspelo pripeljati skozi zakonodajni postopek, vendar ga je nato razveljavilo ustavno sodišče. Zakon je propadel predvsem zaradi neurejenih evidenc, na podlagi katerih bi lahko odmerili višino dajatev. 

Uvedbo nepremičninskega davka je v okviru načrtovane davčne reforme v koalicijsko pogodbo vpisala tudi aktualna vlada, njegovo uveljavitev pa je lansko pomlad napovedovala za leto 2025. Na Ministrstvu za finance sta februarja delo začeli delovna skupina za davke in strateški svet za davke, ki sta namenjena analizi izzivov obstoječega davčnega sistema in izmenjavi predlogov možnih rešitev.  

»O podrobnostih v tej fazi še ne moremo govoriti, poudarjamo pa, da si želimo čim širše razprave o rešitvah in ciljih, ki bi davčni sistem naredile pregleden in enostaven,« so za RTVS povedali na Ministrstvu za finance, ki je pristojno za davčno reformo. 

Je razprava o nepremičninskem davku sploh mogoča? 

Razprave o nepremičninskem davku ne moremo imeti, dokler se ne uredi množično vrednotenje nepremičnin, ki je trenutno povsem neurejeno, je za Domovino povedal ekonomist dr. Matej Lahovnik.  

»Nepremičnine v Sloveniji niso realno vrednotene glede na tržne razmere. Pokazalo pa se je, da ima ta vlada težave že z vrednotenjem ene same nepremičnine na Litijski, tako da si ne predstavljam, da lahko uredijo množično vrednotenje nepremičnin, ki je potreben pogoj za kakršnokoli resno razpravo o prenovi nepremičninskega davka.« 

Dokler ne bo urejena baza nepremičnin in množično vrednotenje približano dejanskim tržnim vrednostim, bo kakršnakoli obdavčitev nepravična, je prepričan Lahovnik. Trenutno tako obstajajo ogromne razlike med tem, kar kaže GURS, in tem, kar kaže trg.  

»Predvsem so določene regije, kot je center Ljubljane, močno podcenjene. Ko pa se bo to vprašanje izpostavilo, bo pa tudi politično elito, in predvsem z njo povezane vplivneže, minila razprava o nepremičninskem davku. Trenutno so, v manj razvitih regijah – Kozjansko, Prekmurje, deli Štajerske, Koroške – vrednosti nepremičnin po GURS blizu vrednostim na trgu. Zato bi tam ljudje plačali kar realne zneske davka, medtem ko so v Ljubljani ti zneski smešno nizki glede na vrednosti nepremičnin. Ko ugotovimo, da bi nekdo z neko malo vredno nepremičnino na Koroškem ali Kozjanskem plačal toliko kot nekdo z nepremičnino v Ljubljani, ki ima tržno vrednost petkrat višjo, se zadeva podre,« je oster Lahovnik. 

Poleg tega je treba upoštevati tudi, da so ljudje, ko so gradili nepremičnine, že plačali določene dajatve, da so jih gradili iz lastnih dohodkov, na katere so plačali določene dajatve, in da če dajejo nepremičnine v najem, tudi plačajo določene dajatve. Teza, da nepremičnine niso obdavčene, tako ne drži, zaključi Lahovnik. 

Problem so dohodki, ne premoženje 

Da je proti nepremičninskemu davku, ker bi ta naredil veliko zmedo, je za Domovino povedal ekonomist dr. Maks Tajnikar. Zavedati se je namreč treba, da so nepremičnine različnih vrst – nekateri v njih stanujejo, drugi jih dajejo v najem in delajo profit. Tisti, ki dela profit, ima neki izvor za plačilo takšnega davka in tu nastane velik problem. Davek bi lahko zelo udaril ljudi, ki nimajo izvornega vira, da bi plačevali tak davek, meni Tajnikar. 

»Iz tega sledi, da če je že nepremičninski davek, potem naj bo na produkcijska sredstva, ki so osnovna oblika kapitala in ki dajejo profit. Drugače pa je pametneje, da posegate na področje dohodkov, ker se moramo vprašati, kaj je z dohodki nekoga, ki je za milijon kupil stanovanje v prestižni stavbi v Ljubljani. Jaz sem za zelo resno progresivnost pri dohodkovnih davkih, ne pa pri nepremičninskem davku,« pravi Tajnikar. 

Treba se je tudi vprašati, kakšen je namen takega davka. Je namen, da vsi dajemo stanovanja in vikende v najem, ali pa je namen, da jih prodamo, ker ne moremo plačevati davka ? In kdo jih bo kupil – tisti, ki ima denar, je prepričan Tajnikar. Tako bi naredili veliko koncentracijo bogastva v rokah bogatih, srednji sloj, ki ima nepremičnine, pa bo prizadet. 

»Obstaja cela vrsta učinkov, ki govorijo proti temu davku, govorijo pa v prid drugačnemu obdavčevanju dohodkov. Posegati moramo v dohodke tistih ljudi, ki si lahko privoščijo več deset milijonske jahte, ki imajo stanovanja za milijon – moramo se vprašati, od kod ti milijoni. Je davčna uprava že posegala z davki v nastanek tega milijona? Moramo se zavedati, da v Sloveniji nastaja ogromna polarizacija v dohodkih, ne toliko v premoženju, ta je posledica. In ta polarizacija za makroekonomista ni dobra. Zelo pogosto govorimo, kako imamo male razlike v dohodkih, ampak tu gre za delovne dohodke. Nenadoma pa imamo zraven zelo velike kapitalske dohodke. Zdravstvo na primer v celoti financiramo iz delovnih dohodkov, čisto nič iz kapitalskih,« pravi Tajnikar. 

Tajnikar je tudi prepričan, da davkov ne razumemo pravilno – te razumemo kot nekaj, kar država ukrade, v resnici pa so način potrošnje. Davke imamo zaradi kolektivne potrošnje, to pa zaradi solidarnosti. Pametneje je, da z davki posegamo v dohodke kot pa v premoženje, poleg tega pa je to politično zelo spolzko področje, kjer bomo težko naredili večje premike, zaključi Tajnikar. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike