Kako je nastal praznik dela in kdo poleg nas še obeležuje 2. maj?

Jakob Vid Zupančič
Vir: Pixabay

Pogledali smo si, kako je praznik dela nastal in kako se je razvijal skozi zgodovino. Katere države obeležujejo praznik dela tudi 2. maja?

Praznik dela sprožili dogodki v ZDA, kjer pa 1. maja uradno ne praznujejo

Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se je začela v letu 1886 s Haymarketskim izgredom v Chicagu v ZDA, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez po uspehih, ki jih je doseglo kanadsko delavsko gibanje zlasti leta 1872, zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delavnik. V podporo pritisku delavskih organizacij, da bi ta predpis stopil v veljavo s 1. majem tega leta, so se na ta dan v Chicagu organizirale trume delavcev in pričele s splošno stavko. 

4. maja so se nato delavci zbrali na mestnem trgu Haymarket, kjer je po začetnem miru pred policijsko četo vendarle eksplodirala bomba in ubila 8 policistov. Na to je policija odgovorila s streljanjem in ranila več deset ljudi. Ker pa mnogi niso tvegali morebitne aretacije ob obisku uradne zdravstvene pomoči, se je število žrtev ustavilo pri 11. Kasneje je bila pravica do 8-urnega delavnika kljub vsemu uveljavljena, v spomin na tragičen dogodek pa so se odvili tudi veliki izgredi leta 1894 in 1919.

Za razglasitev 1. maja kot praznik dela se je leta 1889 odločila politična organizacija Druga internacionala, ki je združevala predvsem evropske delavske stranke. Na ustanovnem kongresu leta 1889 v Parizu pod vodstvom naslednika Karla Marxa Friedricha Engelsa je sprejela resolucijo o osemurnem delovniku in sklenila, da bodo vsako leto 1. maja organizirali množične manifestacije v spomin na krvave proteste z zahtevami po osemurnem delavniku v Chicagu.

Praznik pa je 1. maj postal v 20. stoletju, prva država, ki ga je uvedla, je bila Sovjetska zveza. Leta 1933 je 1. maj za praznik dela in državni praznik razglasila tudi nacistična Nemčija. Praznovanja delavskega dne so v času hladne vojne v komunističnih državah dobila obliko velikih vojaških parad ter vladno podprtih zborovanj delavstva.

V današnjem času je obeleževanje prvega maja še vedno močno povezano z velikimi zborovanji ali protesti delavcev po mnogih mestih celotnega sveta, navadno pa jih organizirajo delavske organizacije, kakršne so sindikati. Od konca 90. let 20. stoletja tako prihaja v Združenem kraljestvu do obsežnih in nasilnih demonstracij protikapitalističnega gibanja, ki se mnogokrat končajo s spopadi protestnikov in policije.

Slovenija edina država v EU, ki praznuje še 2. maj

Pri nas je prvič prišlo do uradnih državnih praznovanj prvega maja pod nacistično oblastjo leta 1941. Mnenja zgodovinarjev so sicer deljena glede tega, ali so pri tem sodelovali tudi slovenski komunisti. Je pa bila nacistična delegacija častna gostja tradicionalnega praznovanja tega praznika v Moskvi leta 1941.

Rimskokatoliška cerkev je verski navdih prvemu maju dodala leta 1955, ko ga je razglasila za dan Svetega Jožefa Delavca. Zanimivo pa 1. maja ne praznujejo v ZDA. Ta dan je znan kot dan prava, ki izkazuje pomen pravnega sistema za družbo in njeno ureditev. Delavski dan se v ZDA praznuje prvi ponedeljek septembra, ko se obeležuje pomen ameriških delavcev pri blaginji in moči države. Podobno je v Kanadi.

1. maja ne praznuje tudi nekaj afriških in azijskih držav, od evropskih držav pa ne zgolj Združeno Kraljestvo in Irska. Ti državi praznik dela praznujeta prvi ponedeljek v maju.

Bistveno manj pogosto pa je obeleževanje praznika dela še 2. maja. Slovenija je edina država v Evropski Uniji, kjer je tudi 2. maj dela prost dan. V Evropi je 2. maj dela prost še v Srbiji, Črni gori ter Bosni in Hercegovini. Bil je še v Severni Makedoniji, kjer pa so ga leta 2007 ukinili. Ta tradicija torej očitno izhaja iz bivše Jugoslavije.

Tudi v Sloveniji je leta 2012 vlada v predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ predlagala ukinitev 2. maja kot praznika dela in dela prostega dne. Zaradi upora sindikatov s predlogom ni uspela, je pa bil kot dela prost dan ukinjen 2. januar, a se je ta na koledar dela prostih dni ponovno vrnil konec leta 2016.

Izbrano za naročnike
Obleka, frizura in politikova spremljevalka pomembnejši od političnega programa
20 let članstva v EU: Zaspali na lovorikah gospodarske uspešnosti
Zataknjeni v neuspeli tranziciji
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
  • 22. 04. 2026