Kako se na ministrstvih izvijajo za ljubljanskega župana Zorana Jankovića

Čeprav župan MOL Zoran Janković ne zna italijansko, bo vsaj za zdaj lahko še vedno poročal pare na manjšinskem območju na Obali. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se namreč igrajo kreativno pravo, kjer oblikujejo razlago predpisov po meri Jankovića.

Pravilnik o sklepanju zakonskih zvez je jasen: »Na območjih lokalnih skupnosti, kjer sta poleg slovenskega jezika uradna jezika tudi italijanski ali madžarski jezik, mora pooblaščena oseba aktivno znati jezik narodne skupnosti.« Janković pa na območju upravne enote Piran (v Vili Tartini v Strunjanu) sklepa zakonske zveze na podlagi pooblastila načelnika upravne enote Piran Bojana Žiberne. Letos je sklenil vsaj tri. Zadnjo, najbolj odmevno, med premierjem Robertom Golobom in njegovo partnerko Tino Gaber.

Ko smo Žiberno pred nekaj dnevi vprašali, zakaj v primeru pooblastitve Jankovića, ki ne obvlada italijansko, krši omenjeni pravilnik, se je izgovarjal, da pogoje za sklenitev zakonske zveze preveri matičar (ne gre za pooblaščeno osebo po omenjenem pravilniku), ki pa mora znati italijansko.

Stvar bodočih zakoncev?

Še več ustvarjalnega prava so se šli na ministrstvu za delo, ki ga vodi minister Luka Mesec. Vprašanje, kako bodo ukrepali zoper Žiberno zaradi kršenja pravilnika, smo najprej naslovili na Upravno inšpekcijo na ministrstvu za javno upravo pod vodstvom ministra Franca Propsa. Kot so odgovorili z Inšpektorata za javni sektor (v okviru tega ministrstva), postopek sklepanja zakonske zveze ne predstavlja upravne zadeve v smislu določb Zakona o splošnem upravnem postopku, ampak predstavlja materialno dejanje uprave oziroma t. i. realni akt upravnega organa. »Ker torej ne gre za upravno zadevo, tudi ni pogojev za obravnavo tega primera s strani pristojnosti Upravne inšpekcije. Ta opravlja namreč nadzor nad izvajanjem upravnih postopkov. Za upravni postopek pa gre, ko organ odloča o pravici, obveznosti in pravni koristi.«

Glede razlage pravilnika so nas napotili na ministrstvo za delo, češ da to sodi v njihovo pristojnost. Od tam smo prejeli sporočilo direktorata za družino, na čelu katerega je Anita Bregar. Preden se osredotočimo na to, samo opomba, da lahko načelniki upravnih enot posameznike pooblastijo tudi samo za enkratno sklenitev zakonske zveze (tako je bilo v vseh treh letošnjih primerih pooblastila za Jankovića na območju UE Piran). Na direktoratu poudarjajo, da lahko načelnik izda pooblastilo za enkratno sklenitev zakonske zveze na predlog oseb, ki želita skleniti zakonsko zvezo. Dodatno lahko osebi za sklenitev izbereta tudi lokacijo zunaj uradnih prostorov in na območju katerekoli upravne enote. »Zato lahko na območju narodne skupnosti sklepata zakonsko zvezo tudi osebi, ki ne govorita jezika narodne skupnosti, in izrecno izrazita željo, da načelnik upravne enote za sklenitev zakonske zveze pooblasti osebo, ki aktivno ne govori jezika narodne skupnosti, temveč aktivno govori slovenski jezik, v katerem želita osebi skleniti zakonsko zvezo. V takem primeru odločitev načelnika upravne enote za dodelitev pooblastila osebi, ki sta jo izbrali osebi, ki želita skleniti zakonsko zvezo, ne posega v pravico do uporabe italijanskega ali madžarskega jezika osebam, ki sicer sklepajo zakonsko zvezo na območju narodne skupnosti.«

Dodajajo, da je namen določbe v pravilniku glede znanja jezika manjšine, da se na območjih narodnih skupnosti zagotovi, da lahko osebe sklepajo zakonsko zvezo v italijanskem ali madžarskem jeziku, če to zahtevajo kadarkoli med postopkom.

Po razlagi z ministrstva za delo odločitev načelnika upravne enote za dodelitev pooblastila osebi, ki sta jo izbrali osebi, ki želita skleniti zakonsko zvezo, ne posega v pravico do uporabe italijanskega ali madžarskega jezika.

Pravno nevzdržno

Toda po besedah nekdanjega vrhovnega in ustavnega sodnika Jana Zobca je takšna razlaga pravno nevzdržna. S svojo »ustvarjalnostjo« prebija okvire jezikovne razlage, ki jih jasno opredeljuje drugi odstavek tretjega člena pravilnika. Ta predpisuje, da mora »na območjih lokalnih skupnosti, kjer sta poleg slovenskega jezika uradna jezika tudi italijanski ali madžarski jezik, pooblaščena oseba aktivno znati jezik narodne skupnosti.« Tu ni kaj dodati. Namen te določbe, kot ga razume ministrstvo, nima opore v jezikovni razlagi, opozarja Zobec.

Razen tega je tudi v nasprotju s pravicami manjšin do uporabe svojega jezika. Le-tega imajo namreč pravico uporabljati, ne da bi predhodno to posebej zahtevali. »Končno je določba pomembna tudi zato, ker je pravica do uporabe manjšinskega jezika na ozemlju, kjer manjšina živi, zagotovljena tudi tistim, ki niso pripadniki manjšine in tujim državljanom (saj bi sicer pripadniki manjšin morali dokazovati svoj status). Tako je odločilo Sodišče Evropske unije glede kazenskih in civilnih sodnih zadev (sodbi C-274/96 Bickel in Franz ter C-322/13 Grauel Rüffer). Zobec ne vidi razlogov, da se nosilni razlogi teh sodb ne bi uporabljali tudi pri sklepanju zakonskih zvez.

Jan Zobec: Namen te določbe, kot ga razume ministrstvo, nima opore v jezikovni razlagi.

Kdo je pristojen

Dr. Gorazd Trpin, strokovnjak za upravno pravo, pa je za naš medij potrdil, da res ne gre za upravno zadevo. Da imajo torej glede tega na ministrstvu za javno upravo prav in njihova inšpekcija res ne more ukrepati. Gre namreč za pravni posel v svečani obliki, sklenjen pred državnim organom (stranki sta v tem primeru ženin in nevesta). Toda to ne pomeni, da nima nihče pristojnosti ukrepanja, če pride do kršitev pravilnika. Kot pravi Trpin, to lahko stori minister za javno upravo, saj je vodja vseh upravnih enot in ima nadzorstveno pravico nad delom vseh načelnikov upravnih enot. Ministra Propsa bomo vprašali, ali bo ustavil kršenje pravilnika s strani Žiberne.

Dr. Gorazd Trpin: Zakonitost dela načelnikov upravnih enot nadzira minister za javno upravo.