Kam na izlet: Kranj, biser Gorenjske

Pred tedni smo lahko na straneh Domovine prebirali duši prijazne članke o Francetu Prešernu, ki jih je v več nadaljevanjih napisal pisatelj, pesnik in raziskovalec Ivan Sivec. Ljubljano, kjer je Prešeren preživel precej svojega časa, seveda tudi Vrbo, kjer je odraščal, sem si že v preteklosti bolj natančno ogledal, bolj bežno pa Kranj, kjer je živel in deloval zadnji dve leti svojega življenja. Izkoristil sem priložnost in se v Kranj odpravil skupaj s člani Univerze za tretje življenjsko obdobje Zasavje v okviru Zasavske ljudske univerze. 

Na kranjski železniški postaji nas je pričakal Janko Zupan, lokalni vodič in velik poznavalec zgodovine Kranja. 

Kranjski rovi

Zasavčani smo bolj kot ne prepričani, da smo le mi, poleg Mežice in Velenja, prepredeni z rovi. Kakopak so v omenjenih rudarskih mestih nastajali zaradi izkopavanja antimona, rjavega premoga, lignita, svinca in cinka. Doslej pa mi ni bilo znano, da se z mnogimi podzemnimi rovi ponašajo tudi v Kranju. Čeravno sem bil že kar nekajkrat na krajših obiskih Kranja, pravzaprav starega mestnega središča, mi je to nekako ušlo. 

Z vodičem smo se ob ogledu nekaterih kranjskih znamenitosti najprej odpravili peš z železniške postaje do vhoda v enega izmed rovov in se podali na pot po precej hladnih rovih v zgodnjepomladanskem času. Zanimivo se je sprehajati pod starim mestnim jedrom Kranja v rovih, ki so jih zgradili med drugo svetovno vojno. Takrat so seveda služili kot zaklonišče za meščane Kranja. Kakopak so bili opremljeni s toaletnimi prostori in prostorom za morebitno nujno medicinsko pomoč. Pot po rovih je precej dolga, meri okrog 1.300 metrov in vodi skozi konglomeratno skalo. Izgradnjo rovov sta prevzeli dve takrat priznani kranjski gradbeni podjetji, Josip Slavec in Josip Dedek. Približno 130 najetih delavcev je do konca leta 1944 opravilo večino gradbenih del. Staro mestno zaklonišče je pomemben pomnik tovrstne gradnje. Vanj lahko vstopimo iz štirih smeri (Jelenov klanec, kanjon Kokre in Lajh ter po stopnišču izza Prešernovega gledališča). Rovi zaklonišča so bolj ali manj enako veliki, široki dva metra, le ob Jelenovem klancu in pod Pungertom so nekoliko razvejani. 

Poleg rednih ogledov v podzemnih prostorih potekajo tudi različne kulturne prireditve. Rovi so prizorišče za razstave, glasbene koncerte, gledališke predstave in druge prireditve; omenimo vinsko pot, ogledate si lahko manjše kapnike in celo človeške ribice, ki so jih poplave podzemnih voda odnesle na površje, kjer sicer ne bi preživele, a tu poskrbijo zanje. 

Prav je, da par besed napišemo še o omenjenem Josipu Slavcu. Med drugo svetovno vojno je z denarjem, gradbenim materialom in zaposlovanjem aktivistov OF podpiral NOB, dokler ni leta 1943 odšel v partizane. Bil je vodja delavnic v Cerknem, kjer so takrat zgradili bolnišnico Franja. Po letu 1945 pa mu je komunistična oblast kot kapitalistu odvzela premoženje. Znašel se je na zloglasnem spisku vojnih dobičkarjev. Hišo in lastnino so mu nacionalizirali. V njegovi prvi hiši v Kranju sedaj domuje Ljudska univerza. Po vojni je Slavčevo podjetje počasi nehalo delovati, vsa najpomembnejša dela je prevzelo državno podjetje Gradis. 

Zanimivo se je sprehajati pod starim mestnim jedrom Kranja v rovih, ki so jih zgradili med drugo svetovno vojno. Takrat so seveda služili kot zaklonišče za meščane Kranja. 

Kraj na skali

Moram priznati, da mi je kar godilo, ko smo iz hladnih rovov po dobri uri prišli na površje. Sledil je ogled starega mestnega jedra, ki stoji na 30 metrov visoki skali v objemu dveh rek, Save in Kokre. Zadnje arheološke najdbe kažejo, da je naselje obstajalo že pred več kot 6.000 leti, kar ga uvršča med najstarejša naselja v Sloveniji. Lahko bi rekli, da sodi ob bok Kalemegdanu v Beogradu, ne le zaradi sotočja dveh rek, ampak tudi zaradi podobne starosti.  

Če boste v Kranju, vam priporočam ogled Plečnikovih arkad, ogled cerkve sv. Kancijana in sv. Roka, zanimiva je tudi Mitničarska hiša, Prešernovo gledališče z mogočnim Prešernovim spomenikom, na Pungertu boste našli še edini v celoti ohranjen srednjeveški obrambni stolp iz 16. stoletja.  

Zadnje arheološke najdbe kažejo, da je naselje obstajalo že pred več kot 6.000 leti, kar ga uvršča med najstarejša naselja v Sloveniji. 

Na Gorenjskem se je rodil in tudi umrl

Seveda pa boste na Glavnem trgu starega mestnega središča našli še marsikaj zanimivega. Tudi Prešernovo hišo. V njej je od jeseni 1846 pa do smrti 8. februarja 1849 prebival France Prešeren. 8. februarja 1964 so v njej odprli spominski muzej. V letu 2000 in 2001 je bila hiša popolnoma prenovljena, hkrati pa je bila v njej postavljena nova stalna razstava, ki prikazuje pesnikovo življenje od rojstva v Vrbi, šolanja na Dunaju, življenja v Ljubljani do smrti v Kranju. Po ogledu muzeja smo se peš odpravili še do Prešernovega gaja, kjer med drugim najdemo Prešernov nagrobnik, spomenik njegove hčerke Ernestine, Simona Jenka ter spomenik bazoviškim žrtvam.  

Seveda pa se v Kranju ne ponašajo le s Prešernom. Znana Kranjčana sta tudi izumitelj Janez Puhar in časnikar Janez Bleiweis. Med prejemniki častnih priznanj občine Kranj med drugim najdemo tudi alpinista Toma Česna in Nejca Zaplotnika (posthumno), Ljuba Sirca, Rudija Šeligo, Lučko Kajfež Bogataj, Petra Venclja, nekdanjega župana Vitomirja Grosa in še nekatere druge. Posebnost Kranja je tudi, da se mesto dviguje nad 30 metrov globokim kanjonom reke Kokre.  

Seveda pa je Kranj tudi lepo izhodišče za raziskovanje Gorenjske – vse tja do Bleda, Planice ali Bohinja, o čemer smo na teh straneh že pisali, ko smo vam priporočali kakšen enodnevni izlet. 

(D201: 52-53)