Kitajska postala največja svetovna izvoznica avtomobilov. Bo prevladala tudi na področju izvoza električnih vozil?

Kitajska je lansko leto prehitela Japonsko in postala največja svetovna izvoznica avtomobilov. Kitajski BYD pa je v zadnjem četrtletju lanskega leta prehitel tudi Teslo po številu prodanih električnih avtomobilov.
Zaradi bojazni pred kitajsko prevlado še na področju proizvodnje električnih avtomobilov je lani jeseni Evropska komisija izvedla protidampinško preiskavo proizvodnje teh. Dodatne omejitve napoveduje tudi ameriški predsednik Joe Biden. Pa je strah svetovnih velesil upravičen?
Kitajska še 5 let nazaj proizvedla 25 % avtomobilov manj kot Japonska
Zgolj pet let nazaj je Kitajska izvozila četrtino avtomobilov, ki jih je izvozila Japonska, takrat največja svetovna izvoznica. V prejšnjem tednu pa je kitajska industrija trdila, da ji je uspelo v letu 2023 izvoziti več kot 5 milijonov avtomobilov, kar je več, kot je uspelo Japonski, poroča britanska revija The Economist. Do povečanja je prišlo predvsem po zaslugi večje prodaje avtomobilov z notranjim izgorevanjem v Rusijo, pa tudi (sicer res v manjši meri) prodaje električnih vozil v dele Azije in Evrope.
Največji kitajski proizvajalec teh je BYD, ki je v četrtem četrtletju lanskega leta prodal 0,5 milijona električnih vozil, kar je več, kot je uspelo ameriški Tesli. Prednost kitajskih električnih vozil je v tem, da so seveda poceni, povpraševanje pa je tako, da primanjkuje ladij za njihov prevoz. Najcenejše vozilo prej omenjenega BYD-a stane okoli 12 tisoč dolarjev, medtem ko najcenejša Tesla stane okrog 39 tisoč dolarjev, se pravi več kot trikrat več. Kitajska električna vozila pa niso zgolj poceni, ampak so tudi bolj kakovostna, zlasti glede pametnih funkcij.
Strah pred Kitajci se zna povečati, podobno kot se je v 90-ih letih in začetku 21. stoletja, ko se je Kitajska vključila v svetovni trgovinski sistem in začela pošiljati poceni blago v tujino. Že oktobra je Evropska komisija začela s preiskavo kitajskih avtomobilov. Ameriški predsednik Joe Biden pa naj bi razmišljal o povišanju carin zanje, čeprav so v ZDA ameriški proizvajalci avtomobilov zaščiteni, prav tako pa jim kitajski avtomobili vsaj zaenkrat pomenijo dokaj majhno konkurenco.
Trg električnih avtomobilov je v zadnjem času v vzponu, čeprav ne povsod enako. Kot smo poročali v članku V Nemčiji že ugotavljajo, da električni avtomobili ne pripomorejo k zmanjšanju povprečnih izpustov CO2, smo v Sloveniji lansko leto registrirali 4.303 nove električne avtomobile, kar je 2.000 več kot leto prej. Delež električnih avtomobilov pa znaša 8,8 odstotkov, kar je manj kot drugod po Evropi. Leta 2022 je bilo med 16 in 18 odstotki novih avtomobilov, prodanih po vsem svetu, električnih, za leto 2035 pa Evropska unija napoveduje prepoved prodaje novih avtomobilov, ki imajo motorje z notranjim izgorevanjem, kar Kitajski odpira dodatne priložnosti.
BYD že odpira svojo tovarno v Evropi, in sicer na Madžarskem. Številni kitajski proizvajalci avtomobilov pa iščejo morebitne nove lokacije za svojo proizvodnjo v Severni Ameriki. Kot poroča The Economist, pa se pojavlja tudi strah, da bi lahko kitajska vozila posredno ogrozila nacionalno varnost Zahodnih držav. Biti povsem odvisen od kitajskih baterij, katerih pomen močno presega zgolj električna vozila, bi v tem času lahko bilo tvegano. Možno je tudi, da bi se električna vozila (zaradi tega je Kitajska celo prepovedala Tesle na nekaterih vladnih zemljiščih), ki vključujejo čipe, senzorje in kamere, uporabljala za nadzor, čeprav je seveda ta strah nekoliko pretiran.
Kitajska na protidampinške preiskave odgovorila s preiskavo uvoza konjaka iz Francije
Kljub vsemu pa se utegne proizvodnja električnih avtomobilov le nekoliko zmanjšati, vsaj glede na izjave kitajskega namestnika ministra za industrijo in informacijsko tehnologijo, poroča Financial Times. Kot smo že omenili, je jeseni Evropska komisija začela protidampinško preiskavo kitajske proizvodnje električnih vozil, v okviru katere so bili izraženi strahovi, da kitajska podjetja predstavljajo eksistencialno grožnjo nemškim, francoskim in italijanskim proizvajalcem avtomobilov, ki se težko borijo proti nizkocenovnemu visokotehnološkemu uvozu.
Pekinški odgovor na to je bila preiskava francoske prodaje konjaka na Kitajsko. Evropska podjetja se tudi bojijo, da Kitajska gradi tovarne električnih vozil daleč nad ravnmi, ki bi bile potrebne za zadovoljevanje domačega povpraševanja, nekako po vzorcu proizvodnje jekla, aluminija ter solarnih panelov, poroča Financial Times. Gre za sektorje, kjer je Kitajska že izrinila mednarodno konkurenco.
Kot je za Financial Times povedal Louis Gave, strokovnjak pri Gavekal Research, ki se ukvarja z raziskavami globalnih naložb, je največji problem ta, da je trg električnih vozil hitro postal prenasičen in da je pred nami huda cenovna vojna. Proizvajalci avtomobilov imajo prost dostop do velikodušnih bančnih kreditov in to je najlažja pot za poskus pridobiti ustrezni tržni delež in uničiti konkurenco z zniževanjem cen in marž, je še dodal Gave.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

V poslovni coni Tezno v Mariboru večji požar

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?

Limonin kolač

Prešernov dan – praznik slovenske kulture
Ekskluzivno za naročnike

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?

Limonin kolač
Prihajajoči dogodki
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Mednarodni festival Čili in čokolada
Izbor urednika

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine

21 komentarjev
Igor Ferluga
Neverjetno brati, kakšne navdušene pristaše komunisticne Kitajske imamo med nami v Sloveniji. Mislim, da noben normalen Slovenec razen če je že prav nujno za posel ali službo, ne izbere Kitajske ali Rusije za drugo življenjsko destinacijo. Zahodne države in ZDA pa mnogi in to že stoletja. Kaj se neki dogaja v glavah ljudi, ki o Putinovi Rusiji in komunistični Kitajski pišejo kot o raju na zemlji oz kakšni so motivi za takšna pisanja, polna blatenja in zaničevanja lastne civilizacije in njenih akterjev?...
rasputin
Mogoče bi bilo bolje, če bi si podobno vprašanje postavil sebi. Zahod je že stoletja agresiven po vsem svetu. Amerika je danes najbolj agresivna država na planetu, ki najbolj ogroža svetovni mir. Ima okrog 800-900 vojaških baz na vseh kontinentih. Vojna v Ukrajini je posledica ameriškega imperializma. Morebitna nova vojna s Kitajsko, ki jo Washington pripravlja, bo tudi posledica ameriškega imperializma. Evropo mislijo zdaj militalizirati in pripraviti na bodočo veliko vojno z Rusijo. Čista in popolna norost. Kdo, ki je pri zdravi pameti, si lahko želi stalnih vojn? Amerika, ki je zaščitena z dvema oceanoma, bo spravila Evropo v plamene in bo tako uničila dva rivala obenem: Evropo in Rusijo. Si morda želiš tega? Kar zadeva Kitajske, ki jo tako preziraš, je očitno, da nekaj delajo prav. Ne vem, če se je že kdaj kakšna država tako hitro razvijala in tako dvignila kvaliteto življenja svojih prebivalcev kot prav Kitajska. V nasprotju s tem, kar misliš, je vedno več zahodnjakov, ki se odločijo za življenje na Kitajskem. Ne vem na čem, temelji tvoj prezir do države, ki je v vsem že dohitela in v mnogočem tudi prehitela Zahod. https://www.youtube.com/watch?v=FKgDPAq1tdo&t=684s
marko272
Tisto o nadzoru, ki naj bi se lahko izvajal le preko el. vozil, je pa iz trte zvito. Kamere in ostalo elektroniko najdemo danes v vseh vozilih.
marko272
Bistvo pri el. avtomobilih so baterije, vse ostalo je cenejše in enostavnejše kot pri klasičnih. Če imate na voljo poceni baterije, je lahko avto poceni. Elon Musk je to vedel že na začetku, zato je hkrati z tovarno avtomobilov postavil tudi tovarno baterij. Kitajci to posnemajo. Kaj pa Evropa?
Teodor
Friderik, res je, tudi Japonska in republika Koreja imata demografski problem, kitajski pa je hujši za nekaj razredov. Do 2050 bo prebivalstvo padlo pod 750 milijonov, se pravi za polovico, če pa se lotijo večje vojne pa še prej. 2023 se je prebivalstvo zmanjšalo za 2 milijona, po uradnih podatkih, ki so nekoliko preoptimistični.
Glede Tajvana pa. Obe vladi imata enako pravico za vladanje celi Kitajski, ker se državljanska vojna nikoli ni končala. Tako lahko govorimo tudi o zahodnem Tajvanu (celina pod vladavino otoka). Verjetno je razglasitev neodvisnosti otoka najbolj elegantna in mirna varianta.
Friderik
Če bo prebivalstvo padlo na 750 milijonov, jih bo še vedno veliko več, kot na približno enaki površini, km2, ZDA. Imajo zaloge. Kdo je zmagal v državljanski vojni je znano. Ta ima sedež v OZN in Varnostnem svetu ter je priznan od 192 držav tega sveta. Hočemo, nočemo, tako je. Z revolucijo jih je zadela huda nesreča. Elegantna rešitev za koga? Za ZDA, ki bi rade imele tam eno živo letalonosilko naperjeno proti konkurentu.
Teodor
Fridrik, takšnega padca prebivalstva ne preživi nihče. Celotna struktura se podre in se potopi v kaos, niti najhujša diktatura ne more rešiti tega. Poglej samo Slovenijo, ki bi že zdavnaj kolapsirala, če ne bi uvozili nekaj stotisoč delavcev iz juga, že desetletja. Nimamo otrok. Kitajski sistem je večji in bolj robusten od našega, vendar primerjalno v še slabši situaciji. Ne moremo primerjati Kitajske z ZDA, ker američani imajo zdravo rodnost in dovolj priseljevanja, medtem pa na kitajsko priseljavanja praktično ni, oziroma je celo negativno. To pomeni dovolj delavcev in vojakov v ZDA, ter starce na kitajskem. Posledično na kitajskem ni izključena niti lakota, podobno kot v severni Koreji. Tajvan; pomembno je kaj si želijo tajvanci in to bodo dosegli, uradna priznaja sledijo situaciji na terenu. Kitajci imajo še cca 10 let, da ukrepajo, potem bo iz zgoraj navedenih razlogov prepozno.
Peter Klepec
Pred prvo svetovno vojno je bila trgovinska izmenjava med Nemcijo in Anglijo na visku vseh casov do tedaj. Nemcija je pridelala vec jekla kot Francija in Anglija skupaj. Bi lahko sklepali, da je bilo vendar super, ampak ravno to je vodilo v vojno. Analogija z razmerjem med zahodom in Kitajsko se ponuja sama od sebe. Izgleda, da politika tega sploh ne more kontrolirati in kot, da je konflikt neizbezen.
Friderik
Zahod je poln hipokrizije. Najprej so očitali Kitajski, da nima kapitalističnega, na konkurenci temelječega gospodarstva, sedaj, ko ga ima jih kritizirajo, da ga ima preveč zares. Zdaj je Kitajska postala konkurenca in najraje bi jo ukinili. Zahod je mislil, da bo Kitajska vedno zaostala in zgolj neskončno velik trg njihovih produktov. Da je pa svet postal neskončno velik trg kitajskih produktov, s tem niso računali. To je tako, sina naučiš šah, ( da se boš imel nad kom izživljat) potem, čez par let te on zmaže za malo malico. In se razburjaš zakaj ni ostal malo bolj neumen?
Konec koncev, z 1,4 milijarde ljudi je treba računati. So faktor.
Friderik
Teodor, motiš se. Najprej, politika enega otroka.... Hujše probleme z demografijo imajo na sosednji Japonski ( samo leta 22 izgubila 600 000 prebivalcev) in Koreja. Nobena od teh ni imela politike enega otroka.
Taivan je Kitajsko ozemlje. V državljanski vojni poražena stran ni pobegnila v tujino ampak na domač otok, Taivan. Zakaj bi ga prepustili ? In komu? Tako, kot mi Koroško in Trst?
Kitajska ni v, recimo, zadnjih 300 letih napadla nobene države. Kot na primer Američani, ki kar ne nehajo napadati druge države. Vietnamu so pomagali v njihovi državljanski vojni, niso pa Vietnama napadli.
Res je, da svojo muslimansko manjšino bolj na kratko držijo. Že vedo zakaj. Ti bi takoj uvedli šeriatsko pravo ( bičanje, obglavljanje,itd), kot Pakistan, ki je njihov podpornik.
Kamor koli so Kitajci s svojim kapitalom do sedaj prišli, se v domačo politiko niso vmešavali. Do uveljavljanja svojih kapitalskih interesov imajo toliko pravice, kot drugi. Tudi ZDA prodajajo svojo kokakolo, Forde in hamburgerje po celem svetu.
Smola za ZDA je ta, da so inteligentnejši.
rasputin
Zveniš kot kitajski propagandni oddelek. Kitajska je zelo agresivna država. Poleg Tajvana, so že zasedli Tibet, hočejo pa še južnokitajsko morje, ter japonske otoke. Ter celo dele Rusije, najraje kar celo Sibirijo. Dvakrat so napadli Vietnam, provicirajo pa tudi Indijo. Da o genocidu nad ne-Han kitajci niti ne govorimo.
***
Poskušam navajati dejstva. Da ne bom delal propagande za Kitajsko bom navedel samo ciatate od umetne inteligence:
"Kitajska je Tibet zasedla leta 1950. Razlogi za to so kompleksni in vključujejo politične, kulturne in geografske dejavnike. Kitajska je trdila, da je Tibet zgodovinsko del njenega ozemlja in da je imela suverenost nad njim že v preteklosti. Zasedba Tibeta je potekala kot del politike centralne vlade v Pekingu za uveljavljanje nadzora nad celotnim ozemljem Kitajske. Tibetanska uprava je nasprotovala tej zasedbi in zatrjevala pravico do samostojnosti. Konflikt med Kitajsko in Tibetom je trajal več desetletij in še vedno čuti posledice na političnem, kulturnem in verskem področju.
Kitajska ima v Južnokitajskem morju večje teritorialne in geopolitične interese. Območje v Južnokitajskem morju je bogato z naravnimi viri, vključno z nafto, plinom in ribami, ter ima pomembno strateško lego za pomorsko trgovino. Kitajska, pa tudi druge države v regiji, kot so Filipini, Vietnam, Malezija in Brunej, imajo sporne ozemeljske zahtevke na otočja in grebene v Južnokitajskem morju.
Kitajska si prizadeva za uveljavljanje svojih ozemeljskih zahtevkov in povečanje svoje prisotnosti v regiji. To vključuje gradnjo umetnih otokov in vojaških objektov ter izvajanje patruljiranja s pomorskimi silami v spornih vodah. Kitajska želi okrepiti svojo vojaško in politično moč ter zagotoviti nadzor nad pomorskim prostorom, kar ima lahko vpliv na regionalno varnost in pomorsko svobodo plovbe.
Nekateri kritiki trdijo, da Kitajska s svojimi dejanji v Južnokitajskem morju krši mednarodno pravo, kot je Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS), ter ogroža stabilnost in varnost v regiji. Vključeni so bili tudi sporazumi in arbitražne razsodbe med Kitajsko in sosednjimi državami, ki niso bili priznani ali spoštovani s strani Kitajske.
Kitajska in Vietnam sta zgodovinsko imela konflikte, vključno z oboroženimi spopadi. Konkretno je Kitajska napadla Vietnam med letoma 1979 in 1989.
Najbolj znan spopad med Kitajsko in Vietnamom se je zgodil leta 1979, ko je Kitajska izvedla obsežen vojaški napad na Vietnam. Ta vojaška ofenziva je bila odgovor Kitajske na vietnamsko invazijo na Demokratično Kampučijo (zdajšnji Kambodža), ki jo je podpirala Kitajska. Napad je trajal približno en mesec, mednarodno pa je bil splošno obsojen.
Poleg tega so bile med hladno vojno in obdobjem napetosti med Kitajsko in Sovjetsko zvezo tudi nesoglasja med Kitajsko in Vietnamom zaradi ideoloških, geopolitičnih in ozemeljskih zadev. To je vključevalo tudi mejne spore med državama.
Po končanih napetostih med Vietnamom in Kitajsko je bilo obnovljeno diplomatsko sodelovanje med državama v začetku 1990-ih. Danes sta Kitajska in Vietnam pomembna trgovinska partnerja, vendar še vedno obstajajo nerešeni mejni spori in napetosti glede Kitajskih dejavnosti v Južnokitajskem morju.
Kitajska in Indija imata ozemeljski spor v regiji Ladakh, ki se nahaja v gorovju Himalaje na meji med državama. Spor se nanaša predvsem na dve konkretnejši območji: dolino Galwan in dolino Pangong Tso.
Dolina Galwan, ki se nahaja na vzhodni strani Ladakha, je bila leta 2020 prizorišče oboroženih spopadov med kitajskimi in indijskimi vojaškimi silami. Ti spopadi so se začeli, ko sta se obe strani obtoževali vstopa na nasprotno ozemlje in postavitve vojaških objektov. Spopadi so rezultirali v smrti več indijskih in kitajskih vojakov ter so prebudili znatno napetost med državama.
Dolina Pangong Tso, ki se nahaja v južnem delu Ladakha, je bila prav tako sporna točka med Kitajsko in Indijo. Dolina je postala vroča točka napetosti zaradi nesoglasij glede meje, ki jo medsebojno priznavata, in prepovedi gradnje vojaških objektov v bližini jezera Pangong.
Ozemeljski spor med Kitajsko in Indijo izvira iz dolgotrajnih nesoglasij glede natančne meje med državama v regiji Ladakh. Obe strani sta večkrat predlagali rešitve za meje, vendar še vedno ni doseženega dokončnega dogovora. Spor ostaja vir napetosti med državama, vključno s pomorskimi incidenti in vojaškim patruljiranjem v spornih območjih.
Trenutno potekajo razprave in preiskave glede obtožb o grobih kršitvah človekovih pravic in potencialnem genocidu nad ne-Han Kitajci v regiji Xinjiang na Kitajskem. Obstaja več poročil in pričevanj o prisilnih delovnih taboriščih, množičnih pridržanjih, mučenju, prisili pri delu, kulturni asimilaciji in drugih zlorabah, ki naj bi jih izvajala kitajska vlada nad ujgursko muslimansko manjšino.
Kitajska oblast zanika takšne obtožbe in trdi, da gre za izmišljotine ter da gre za proti-teroristične in proti-radikalizacijske ukrepe za boj proti separatističnim in terorističnim grožnjam. Kitajska vlada je izvedla nekatere ukrepe, kot so vzpostavitev izobraževalnih programov za "preprečevanje skrajnosti", vendar je kritika teh praks še vedno prisotna.
Mednarodna skupnost, vključno z nekaterimi državami in človekovimi pravicami organizacijami, izraža zaskrbljenost glede situacije v Xinjiangu in poziva k neodvisnim preiskavam ter spoštovanju človekovih pravic. Vprašanje genocida zahteva natančen in nepristranski pregled dejstev, ki ga trenutno izvajajo različni mednarodni organi."
Tako navaja ameriška umetna inteligenca. Upam, da ni shekana s strani Kitajske in da ne dela propagande zanjo.
Zdaj primerjaj delovanje Kitajske v njenem okoliškem interesnem območju, ki izhajajo predvsem iz nedoločenih meja oziroma nerešenih ozemeljskih sporov z nekaterimi državami, in delovanje Amerike po vsem svetu. Amerika ima okrog 800-900 vojaških baz na vseh kontinentih. Le zakaj??
Realist
Kolone v hudem mrazu povzročajo e-avtomobili. Tudi gorijo na veliko. Imajo prepovedan vstop v mnoge park.hiše..
Ena baterija potrebuje 250 ton umazanega izkopa zemeljske rude!
Mojga dizla ne dam ima 1200km dometa z enim tankom. Vrhunski avto. Razlika med tistimi z 250km, kajne?
marko272
Zakaj povzročajo kolone? Lahko to utemeljite? Glede vžigov pa je resnica drugačna - tudi če upoštevate delež prodanih avtomobilov, se električni vžigajo veliko manj kot klasični. Kar poguglajte. Je pa res, da je še do nedavnega vsak vžig el. avtomobila polnil medije, vžigi klasičnih pa ne, ker je to pač nekaj, na kar smo se že navadili. Sodobni el. avtomobili imajo tudi večji doseg kot 250 km. Poleg tega z vašim dizlom zastrupljate vse, mimo katerih se vozite, da izpustov CO2 niti ne omenjam.
GBSTARE
39 tisoc ni trikrat vec kot 12 tisoc, ampak trikrat toliko. Je pa priblizno dvakrat vec.
Teodor
Električni avtomobili so slepa ulica. Na svetu ni dovolj ne elektrike, ne baterij, da bi nadomestili motorje z notranjim izgorevanjem.
Peter Klepec
No, dosedaj vemo, da Rasputin navija za Rusijo, Palestince in Iran. Sedaj vemo, da mu srce bije tudi za Kitajsko. Pocakajmo, da se bo izjasnil glede Severne Koreje, Venezuele in Nikaragve.
rasputin
Si kot papež, ki govori v množini. Pozabil si na Evropo in Slovenijo. Tvoje srce pa bije za ameriški in cionistični militarizem, ki uničuje Zahod, Evropo, Slovenijo. Samo, da ti tega ne razumeš.
Ljubljana
V oddaji Beremo je dr. BERTONCELJ sesul norijo o elektricnih avtih..
rasputin
Iz članka je jasno, zakaj se Zahod, predvsem Amerika kot njegova vodilna sila, boji Kitajske. Slednja z velikimi koraki prevzema svetovni gospodarski primat, ki mu bo sledil tudi vojaški. Amerika se krčevito upira temu in je pripravljena tudi sprovocirati vojno s Kitajsko, prek katere si obeta zaustaviti skokovit kitajski razvoj.
Kitajska zaenkrat ne kaže nobenih namenov, da bi s silo uvljavljala svoje interese, razen v primeru Tajvana, ki ga smatra za svoje ozemlje. Njen cilj je trgovanje z Zahodom, ne vojna. Zato je kitajski predsednik Xi pred kratkim tudi obiskal ZDA in se srečal z Bidenom. Kdor je nevaren za svetovni mir, je Amerika, ne Kitajska.
Zahod, zlasti Amerika, pozablja, da je njegova spcifična teža v svetu vse manjša. Zahod ima okrog milijarde ljudi, ostali svet okrog 7 milijard. Zahod je še vedno največji trgovski partner Kitajske, ker je najbolj razvit, toda v perspektivi bo relativno vse večji delež kitajske trgovine odpadel na druge svetovne regije, ki se tudi razvijajo, čeprav ne v kitajskem tempu.
Namesto igranja na vojno karto, bi moral Zahod vzdrževati miroljubne odnose s Kitajsko, ki nima nobenega namena se vojaško konfrontirati z Zahodom, razen če ne bo v to prisiljena.
Teodor
Zveniš kot kitajski propagandni oddelek. Kitajska je zelo agresivna država. Poleg Tajvana, so že zasedli Tibet, hočejo pa še južnokitajsko morje, ter japonske otoke. Ter celo dele Rusije, najraje kar celo Sibirijo. Dvakrat so napadli Vietnam, provicirajo pa tudi Indijo. Da o genocidu nad ne-Han kitajci niti ne govorimo. Vendar so vsi upi Kitajske po svetovni prevladi zaman. Politika enega otroka jim je tako zafrknila demografijo, da se ne bodo opomogli nadaljnih sto let, če takoj obrnejo trend.
rasputin
Kar zadeva Tibeta, imaš delno prav. Problem je v tem, ker je tibetov na svetu stotine. Amerika na primer je v več vojnah z Mehiko le tej iztrgala Kalifornijo, Teksas, Novo Mehiko, Arizono, Nevado, Utah, del Kolorada, Wyominga in del Kansasa. Evropske države so nastale tudi z nasilno pokoritvijo določenih narodov, na primer Kataloncev, Baskov, Bretancev ... ZDA so daleč najbolj militantna država na svetu, ki imajo okrog 800 vojaških baz vsepovsod po zemeljski obli. Njen vojaški proračnun je daleč večji kot kitajski. Velika Britanija je z dekolonizacijo sicer izgubila svoj imperij, toda do 2. svetovne vojne je bil njen imperij največja država na svetu, še vedno pa se pridružuje ZDA v mnogih njenih vojnah. Kitajska je glede na njeno velikost in moč daleč manj agresivna od ZDA in od evropskih sil, ki so nekoč kolonizirale velik del sveta in bojevale številne vojne, tudi med sabo. Seveda se je bati, da bo v prihodnje drugače, predvsem zato, ker se bo Kitajska prilagala vojaškim igram, ki jih diktira Washington. Ta je največja grožnja za svetovni mir, ker še vedno ni opustil sanj o dominaciji nad vsem svetom. Tovrstne politike se po pravilu ne izidejo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.