Kje je epilog afere 13.000 računalnikov? Nekaj ministric se je že poslovilo, v vladi pa ostaja ministrica za digitalno preobrazbo, kljub razpisu prilagojenemu dobaviteljem

Sprva je Stojmenova razlagala, da so prenosniki namenjeni ranljivi skupini prebivalstva, vrtcem in osnovnim šolam. Predlog omenjene novele zakona določa kot upravičence družine, ki imajo vsaj enega osnovnošolskega otroka in so kot prejemniki otroškega dodatka uvrščeni v prvi dohodkovni razred (mesečni dohodek ne presega 221 evrov na osebo), otroke s posebnimi potrebami, invalide ter upokojence z najnižjimi pokojninami. Prednost bodo imele omenjene družine z najnižjimi dohodki, prenosnike pa bo država posodila za dobo od dveh do petih let. 

Navedeni sklad naj bi prvi javni poziv za dodelitev opreme objavil najkasneje do 30. aprila, prenosniki bodo izposojeni po načelu, kdor se prej prijavi. Poznavalci menijo, da bo posojanje večja logistična naloga, kot če bi jih enostavno podarili. Kdo bo vodil evidenco, opravljal inventuro, skrbel za popravila? Na skladu, kot pravijo naši viri, za zdaj ni še nič pripravljeno. 

»Naključje pri dobaviteljih«

Javni razpis so na ministrstvu julija lani razdelili na štiri sklope, pri čemer še danes ni bilo opredeljeno, zakaj oziroma za katero ciljno skupino naj bi bil posamezen sklop. Zakaj torej štirje? Očitno zaradi prilagoditve štirim ponudnikom, ki so bili nato na razpisu tudi izbrani. 

Pozor, zgodilo se je zanimivo »naključje« pri izbiri dobaviteljev. Pri prvem sklopu (vsak je bil za dobavo 2.500 prenosnikov) sta ponudbi oddala Unistar in Lancom, pri drugem prav tako, za tretjega so se prijavili Lancom, Acord-92 in Gambit trade, pri četrtem sta bila na izbiro Lancom in Acord-92. Ponudbe so se lepo razporedile tako, da je bil vsak izbran za en sklop: za prvega Lancom, drugi je pripadel Unistarju, tretji Gambit tradu in četrti Acordu-92. 

Netipično za javne razpise je ministrstvo že v razpisu javno oznanilo, da so »naročnikova zagotovljena sredstva v višini 500 evrov z DDV za kos opreme za posamezen sklop«. Ponudniki so se temu prilagodili, tako so se na koncu pogodbene cene pri posameznih sklopih gibale od 495 evrov do 499,59 evra za kos opreme. Skupaj je to slabih 6,5 milijona evrov za vseh 13 tisoč računalnikov.  

Po oceni poznavalca trga prenosnikov (objavljamo v nadaljevanju) bi lahko država do računalnikov prišla ceneje, upoštevaje količino. Ta dobaviteljem omogoča, da jih sami kupijo ceneje. Vnaprejšnja seznanitev potencialnih dobaviteljev z zneskom, ki ga ima naročnik na voljo za enoto opreme sicer ni nezakonita, lahko pa je negospodarna. Glede na skoraj enake pogodbene cene in razporeditev izbora »vsak ponudnik en sklop« smrdi tudi po kartelnem dogovoru med dobavitelji.  

Osvetljena tipkovnica

Po besedah poznavalca (ni želel biti imenovan) se glede na zahtevane specifikacije računalnikov zdi, kot da se je že vnaprej približno vedelo, kaj bodo določena podjetja lahko ponudila. Kupili so modele HP PROBOOK 455 G10, Lenovo V15 G3 IAP, Dell Latitude 3540 P170G in Acer TravelMate P215-54. Res pa je bila količina velika in so na ministrstvu verjetno gledali, kaj se bo v takšni količini sploh dalo dobaviti. Iz specifikacij mu takoj »skoči ven« recimo osvetljena tipkovnica (minimalna zahteva za prvi in tretji sklop prenosnikov), ki je za navadno uporabo prenosnika povsem nepomembna in v tem cenovnem rangu ni običajna. 

V razpis bi lahko vključili recimo samo ključne podatke – kateri procesor, kakšna velikost delovnega pomnilnika, kakšna zmogljivost SSD diska. Glede na to, da imajo eno leto garancijske dobe, pomeni, da bo že polovici potekla, še preden bodo sploh prišli v roke uporabnikov.  

Bi se dalo res dobiti prenosnike enakih karakteristik za 350 do 400 evrov, kot izhaja iz članka na portalu preiskovalno.si? Če jih dobaviš tri tisoč, lahko kot dobavitelj gotovo dosežeš nižjo ceno (svoje nabave), je prepričan sogovornik. Pri prodaji prenosnikov marže niso posebej velike, so le nekaj odstotne. 

Operacijski sistem

Za nakup licenčnega operacijskega sistema Windows bo treba dodatno plačati okoli 120 evrov za en sistem. Ker so z Ministrstva za digitalno preobrazbo nedavno sporočili, da bodo prvih 2.961 prenosnikov razdelili srednjim šolam in državnim zavodom, pri čemer so na voljo z naloženim operacijskim sistemom Linux, ki je brezplačen, ali brez naloženega operacijskega sistema (po želji posamezne ustanove), nas je zanimalo, kaj to pomeni za šole. Kot pravi naš vir, bodo morale šole, ki uporabljajo specifične programe, ki delajo samo na Windowsih, pač kupiti licence za ta operacijski sistem. 

Za povprečnega uporabnika je lažja uporaba s tem sistemom, saj je tudi najbolj razširjen. Nalaganje operacijskega sistema na računalnik traja okoli pol ure, navadni uporabniki tega niso vešči, torej bo tudi za to morala poskrbeti država. 

Prepričan je, da ni naključje, da je vsak od štirih ponudnikov dobil en sklop za dobavo. Prenosniki s temi karakteristikami se mu sicer zdijo čisto uporabni in bodo gotovo koristni, toda kaže, da je bil celoten razpis darilo tem podjetjem, je pojasnil. Vgrajeno imajo sicer 12. generacijo procesorjev, ki so že nekoliko zastareli. Glede na količino dosežena cena za državo po njegovem ni bila ugodna, težko pa je reči, kolikšna bi zadoščala, saj gre tudi za dogovor s proizvajalci. »Če bi se na ministrstvu oziroma na ravni vlade bolje pripravili, bi lahko dobili letos prenosnike s 13. generacijo procesorjev in garancijo, ki bi bila v primeru hitre dostave veljavna večji del dobe, poleg tega bi bila seveda cena (tudi sodobnejših prenosnikov) lahko nižja.« 

Sklenitev aneksov

Tu so še aneksi. Pogodbe o dobavi so sklepali med 2. in 12. oktobrom z rokom dobave 45 dni. Le nekaj dni po podpisu pogodb z vsemi štirimi dobavitelji so podpisali še anekse o dobavi nadaljnjih tri tisočih prenosnikov (vsak od štirih jih je dobavil pod enakimi pogoji še 750). Aneks k osnovni pogodbi je po 95. členu Zakona o javnem naročanju (ZJN) dovoljeno skleniti, če bi recimo naročniku zamenjava izvajalca povzročila velike nevšečnosti ali znatno zvišanje stroškov, ali pa na primer zaradi okoliščin, ki jih naročnik ni mogel predvideti in ne spreminjajo splošne narave javnega naročila. A zvišanje cene ne sme presegati 30 odstotkov vrednosti prvotne pogodbe. In glej ga zlomka, 750 od 2.500 (prenosnikov) je natanko 30 odstotkov. 

Na ministrstvo za digitalno preobrazbo smo naslovili več vprašanj, odgovore objavljamo v okvirju.

Naročniška vsebina