Klemen Jaklič, IUS-INFO: Deset kolumn o demokraciji
Ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja so Nobelovega nagrajenca Amartya Sena vprašali, kaj je tisto največje, kar se je v 20. stoletju zgodilo. Ta se v odgovoru ni odločil za nobeno izmed svetovnih vojn, niti za propad nacizma, fašizma ali komunizma.
Izbral je demokracijo. Ta je po večtisočletnem obdobju naposled le prerasla v družbeni red, ki je uspešno zaživel tudi v praksi in velikemu delu človeštva prinesel bistveno večjo stopnjo svobode, enakopravnosti, blaginje in samovlade kot katerikoli družbeni red doslej.
Obstaja pa tudi strah, da je demokracija ta trenutek ogrožena. Tako od populistov, kot od tehnoloških gigantov. Demokracija je na te izzive sicer navajena, vendar jih nikakor ne sme podcenjevati. V to nas svarijo tako izkušnje Weimarske republike, kot Sovjetske zveze v prvih letih dvajsetega stoletja.
Zato mora biti vedno pazljiva do vzpostavljanja medijskih monopolov in cenzure preostalih političnih sil.
Celoten prispevek si lahko preberete na tej povezavi.
Izbral je demokracijo. Ta je po večtisočletnem obdobju naposled le prerasla v družbeni red, ki je uspešno zaživel tudi v praksi in velikemu delu človeštva prinesel bistveno večjo stopnjo svobode, enakopravnosti, blaginje in samovlade kot katerikoli družbeni red doslej.
Obstaja pa tudi strah, da je demokracija ta trenutek ogrožena. Tako od populistov, kot od tehnoloških gigantov. Demokracija je na te izzive sicer navajena, vendar jih nikakor ne sme podcenjevati. V to nas svarijo tako izkušnje Weimarske republike, kot Sovjetske zveze v prvih letih dvajsetega stoletja.
Zato mora biti vedno pazljiva do vzpostavljanja medijskih monopolov in cenzure preostalih političnih sil.
Celoten prispevek si lahko preberete na tej povezavi.
Povezani članki
Zadnje objave
Evropski parlament obsodil komunistične zločine v Sloveniji
9. 7. 2026 ob 21:27
Po izključitvi Grimsa iz EPP se je odzval Janez Janša
9. 7. 2026 ob 21:19
Ne gre za obračunavanje, ampak za skoraj devet milijonov evrov primanjkljaja
9. 7. 2026 ob 20:26
Kitajska bije vojno za izvoz – primer Paname in EU
9. 7. 2026 ob 19:44
Županu še drugi rumeni karton – umik odloka gre na ustavno sodišče
9. 7. 2026 ob 15:34
Ekskluzivno za naročnike
Kanada: število evtanazij narašča, dvomi so obravnavani kot grožnja sistemu
9. 7. 2026 ob 12:00
Vsi smo nedolžni
9. 7. 2026 ob 6:00
Prava vprašanja, ko gre za nasilje
8. 7. 2026 ob 9:00
Video objave
[Video] Lojze Peterle: Nikoli nismo mislili na plan B (Slo 35 let, 5. 7. 2026)
5. 7. 2026 ob 14:00
Izbor urednika
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
3 komentarjev
AlojzZ
Ah! Ne delajmo napake napačnega pričakovanja. Ne pričakujmo, da nam demokracija da nekaj, kar lahko da samo Bog.
Rajko Podgoršek
Peter - dober komentar. Decentralizacija upravljanja z denarjem bi bila v Sloveniji ključna. Zato smo npr. lahko poskušali takšne izpade ob predlogu zvišanja namere dela dohodnine za NVO-je. Obenem preveč denarja naokoli 'talajo' državne agencije in ministrstva, za lokalni nivo (ki je prav tako demokratično izvoljen kot parlamentarne stranke) pa ostane bore malo.
Pred časom sem na nekem forumu bral zanimivo razpravo o tem, da je bilo davčno najbolj spodbudno in ugodno okolje v Sloveniji cca. prva 4 leta po osamosvojitvi. Del tega je posledica politik DEMOS-a, pa tudi mogoče na splošno nekega anti-birokratskega sentimenta v državi, ki je takrat še vladal (zaradi negativne izkušnje s centralnim planiranjem). Nato pa je nekje leta 1994 takrat že Drnovškova vlada začela z davčnimi obremenitvami. Iz takratnega neposredno poosamosvojitvenega obdobja tako npr. izvirajo nekatere industrijsko-obrtne cone med katerimi je najbolj znana tista v Trzinu. Potrebno bi se bilo zgledovati po tistih časih.
Kraševka
Res je.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.