Klofuta oblastni aroganci do žrtev komunizma

Ljubljana, Trg republike, 16. 5. 2025. Foto: Nejc Štular

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdil resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Za resolucijo je glasovalo 357 evropskih poslank in poslancev, proti pa 266.

»Resnica je zmagala, resolucija je sprejeta. Za vedno bo postala del evropske zgodovine. Prej ali slej bo morala to dejstvo sprejeti tudi levica v Sloveniji,« je v odzivu na omrežju X zapisala pobudnica, evropska poslanka Romana Tomc. Še pred dokončno odločitvijo Evropskega parlamenta pa je navedla, da gre za glasovanje o resnici in dostojanstvu – ne le za žrtve Slovenije, ampak za vse, ki so trpeli pod komunizmom. Pred glasovanjem je sicer politična skupina Socialistov in demokratov predlagala preložitev glasovanja, a je bila pobuda zavrnjena.

Švedski evroposlanec: Grozljiva množična grobišča so resnična

Razprava je bila sicer burna, podobno kot pred tedni že na pristojni komisiji evropskega parlamenta za peticije. Švedski evroposlanec iz vrst Evropske ljudske stranke Tomas Tobe se je tako obregnil ob nasprotovanje resoluciji s strani socialistov. »Tu ne gre za dejstva. Gre za izbiro strankarske pripadnosti namesto spoštovanja do žrtev komunizma v Sloveniji. Grozljiva množična grobišča so resnična. In to ni le nespoštljivo do žrtev, ampak je tudi nevarno,« je opomnil Tobe.

Nagovoril je tudi politično skupino liberalcev (Renew) in dejal. »Prosim, dobro poglejte Slovenijo. Vaš predsednik vlade razmišlja celo, da bi Slovenijo izključil iz zveze Nato, da bi se osredotočali na to, ne pa na njegovo pometanje zgodovine pod preprogo,« je dejal.

Socialisti o polarizaciji in revizionizmu

Člani zavezništva socialistov in demokratov S&D so sicer že ob robu razprave na komisiji za peticije pred dobrima dvema tednoma resoluciji oporekali, češ da zavračajo polarizacijo in toksične poskuse prevrednotenja zgodovine. »Evropska ljudska stranka je zlorabila komisijo za peticije in ta parlament za napad na slovensko vlado pred parlamentarnimi volitvami zgodaj prihodnje leto,« so zapisali.

Matjaž Nemec je danes v daljšem zapisu navedel, da je Evropska ljudska stranka skupaj s poslankami in poslanci skrajne desnice Evropski parlament zapeljala v »še temnejšo dobo tega, že tako občutljivega časa«. Zaradi političnega obstoja in uveljavitve politične agende so se se na široko odprla vrata »zgodovinskemu revizionizmu in malikovanju skrajno problematičnih in manipulativnih tez,« je navedel evroposlanec iz vrst SD.

Velika lekcija slovenski ekstremistični levici

»Velika lekcija človečnosti slovenski ekstremistični levici. Prepričljiva večina! Hvala demokratičnemu polu evropske politike,« pa je po današnjem glasovanju zapisal predsednik SDS Janez Janša.

Resolucija sicer poudarja, da je treba zgodovino spoštovati in obravnavati z objektivnim, vključujočim in na dokazih utemeljenim dialogom, s katerim se spodbujata razumevanje in sprava. Ohranjanje spomina na tragično preteklost Evrope in na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je bistveno za spoštovanje dostojanstva teh žrtev, promocijo sprave, človekovih pravic in pravne države.

Macesnova gorica. Foto: Nejc Štular

Hudodelstva zoper človečnost ne zastarajo

Po drugi svetovni vojni je bilo več kot 100.000 prebivalcev Slovenije, ki so se upirali komunističnemu sistemu in njegovi ideološki represiji, žrtev različnih oblik nasilja. Ta dejanja so bile hude kršitve temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do življenja, poštenega sojenja in dostojnega pokopa, lahko beremo v resoluciji.

Jugoslovanski komunistični režim v Sloveniji je po navedbah iz dokumenta izvensodno usmrtil več deset tisoč civilistov in vojnih ujetnikov, več tisoč je bilo usmrčenih samo leta 1945, takoj po koncu vojne. Resolucije opominja tudi na več kot 750 lokacij prikritih grobišč, ki so razkrila sistematično prizadevanje za prikritje teh zločinov.

Slovenska vlada je predlani celo odpravila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, obenem pa je državni zbor sprejel zakon, ki je prepovedal uporabo simbolov nacizma, fašizma in kolaborističnih organizacij iz druge svetovne vojne, ne pa tudi simbolov komunizma.

»Hudodelstva zoper človečnost ne zastarajo,« navaja resolucija in poudarja, da jih je treba po istih merilih presojati, tudi ko gre za delovanje jugoslovanskih komunističnih oblasti.

Obsoditi bi bilo treba vse totalitarne režime, njihovih simbolov pa se ne bi smelo poveličevati. Žrtve druge svetovne vojne in povojnega nasilja komunističnih oblasti v Sloveniji bi bilo treba pokopati na ustrezen in dostojen način.

Peticijo s prvopodpisanim zgodovinarjem Mitjo Ferencem so v Evropski parlament vložili predlani, potem ko je vlada ukinila 17. maj kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Vir: arhiv Domovine.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike