Kmetje do dodatnih 310 milijonov evrov

Uredništvo

2. 12. 2021 ob 7:33
1 komentar

Vlada bo kmetom, ki so izpadli iz Načrta za okrevanje in odpornost, iz proračuna namenila 310 milijonov evrov, so se predstavniki njihovih organizacij včeraj dogovorili s predsednikom vlade janezom Janšo.

Sredstva bodo nemenjena predvsem podpori investicij v kmetijstvo na podeželju in odpravi anomalij, ki jih kmetje očitajo ministrstvu na področju predvidenih plačil za t.i. Območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo v prihodnjem programskem obdobju, razvoju turizma in zagotavljanju pogojev, da bi mladi ostali na kmetijah, ter prilagajanju podnebnim razmeram.

S tem sta strani sklenili tudi pogajanja o strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027, ki ga mora Slovenija do konca leta predložiti Evropski komisiji.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

1 komentar

rasputin

02. 12. 2021 16:20:58 0 Odgovori

Dokler bo zemljiška posest tako razdrobljena kot je zdaj, slovensko kmetijstvo ne bo zlezlo na zeleno vejo. To je butično kmetijstvo, ki ne more zdržati konkurence z zahodnim plantažnim kmetijstvom na velikih površinah.

Kmetje v posameznih kmetijskih okoliših bi morali ustanavljati zadruge, katerim bi dali svojo zemljo v najem, te pa bi obdelovale zemljo na velikih površinah, prihodke od prodaje poljščin pa bi delile med svoje člane.

Žal se je zadružništvo pod Jugoslavijo popolnoma diskreditiralo, ker tedanje kmetijske zadruge niso bile zadruge v lasti članstva, temveč v bistvu države. Toda zadružništvo na temeljih dejanskih zadrug v lasti kmetov bi imele številne pozitivne posledice:

1. obdelovanje na velikih površinah in s tem z visoko produktivnostjo,
2. zadruga bi potrebovala manj mehanizacije kot posamični mali kmetje in ta bi bila tudi bolje izkoriščena,
3. Zadruga bi omogočala prodajo velikih količin pridelkov kot jih zahtevajo velike trgovske družbe, ki se z malimi kmeti praviloma ne ukvarjajo,
4. zadruge bi imele lastna skladišča, hladilnice in lahko tudi pakirnice, kar bi omogočilo postopno prodajo pridelkov tudi izven sezone po najvišjih možnih cenah.
5. Zlasti starejšim kmetom, ki ne morejo več delati, tega sploh ne bi bilo treba, ker bi dobivali denar od zadruge skladno površino zemljišč oddanih zadrugi v najem.