"Tokratne poplave so najhujše do zdaj in takšnih se ne da preprečevati na lokalni ravni," je za CNN povedal predsednik vlade Robert Golob, s čimer je posredno nakazal na to, da so vzrok za tokratne poplave podnebne spremembe.
Da "niti temu alpskemu raju niso prizanesle posledice podnebnih sprememb", je v sredo v slovenskem parlamentu dejala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
"Poplave so odgovornost celotne Evrope in zadevajo vsakega izmed nas, zato zahtevamo takojšnje ukrepanje na ravni zaščite okolja,” pa so danes ob obisku Slovenije sporočili člani gibanja Petki za prihodnost, ki jih gosti Inštitut 8. marec.
Da so vremenski ekstremi v toplejšem podnebju intenzivnejši, je dejstvo, na katerega opozarja tudi meteorolog Brane Gregorčič. Vendar za vse niso krive podnebne spremembe, opozarja dr. Primož Banovec z Inštituta za vodarstvo, pa tudi drugi strokovnjaki, ki pravijo, da stvari vendarle niso tako enostavne.
Nikakor ne gre zgolj za to, da smo naravo, ki je bila prej v ravnovesju in varna za človeka, spremenili in zdaj ogroža naša življenja, pišemo v našem komentarju. Prav ustrezne, predvsem lokalne prilagoditve na naravne razmere so ključne za ohranjanje človeških življenj v primeru naravnih katastrof. Poplave pri nas so stalnica že stoletja, bistveno pred nastankom podnebnih sprememb, ki so posledica industrijske revolucije.
Med poplavno bolj ogrožena mesta pri nas spada Celje, kjer so jo med letošnjo poplavo sorazmerno dobro odnesli, kar je rezultat sreče in izvedenih protipoplavnih ukrepov.
Čeprav so preventivno evakuirali 4.000 prebivalcev Celja, je knežje mesto letošnje katastrofalne poplave preživelo sorazmerno uspešno, čeprav ne povsem brez škode. Bistveno slabše so jo odnesli drugod ob Savinji. Se pa v Celju še kako dobro spominjajo poplav, ki so mesto opustošile v preteklosti, najhuje v letih 1990 in 1998 ter najbolj smrtonosno leta 1954, ko je visoka voda vzela 22 življenj.
A poplave v Celju niso pojav 20. in 21. stoletja, pač pa se na tem območju pojavljajo, odkar pomnimo. Podatki o najstarejši znani poplavi segajo v leto 1550, o tisti iz leta 1672 priča spominski kamen v stolpu celjskega srednjeveškega obzidja.
Reka Savinja s pritoki, zemljevid Ribiške zveze Slovenije (vir slike: https://www.knjiznica-celje.s)
140 let nazaj Celje pod vodo skoraj vsako leto
Ob koncu 19. in začetku 20. stoletja je bilo Celje poplavljeno skoraj vsako leto, med drugim leta 1888, 1895, 1899, 1900 in 1901. Fotografije, ki dokumentirajo slednjo hrani digitalna knjižnica Kamra.
Poplava v Celju leta 1901, foto: kamra.si
Poplave so nato sledile tudi leta 1906, 1910, med obema svetovnima vojnama je Savinja večkrat poplavljala Celje, posamezne protipoplavne ukrepe pa je pogosto sproti odplaknila. Med letoma 1920 in 1954 so zabeležili 105 poplav.
Po drugi svetovni vojni je bilo ocenjeno, da je najtrši oreh poplavne varnosti regulacija celjskega ovinka reke Savinje, načrte izgradnje pa je prehitela nova katastrofa, ko se je v noči med 4. in 5. junijem 1954 nad Celjem utrgal oblak, ki je povzročil »noč groze in razdejanja«, kot je o tem tedaj poročal Savinjski vestnik.
Poplavljeno sotočje Savinje in Voglajne, Foto: PGD Gaberje
V eni noči je padlo samo v Celju 102 litra dežja na kvadratni meter, že prej pa je več tednov deževalo, tako da so bila tla že precej razmočena. Pod vodo je bil tedaj celoten nižinski del Celja med Štorami ter Škofjo in Arjo vasjo, poplavljali pa so tudi pritoki Savinje.
Ujma je vzela 22 življenj, nastala je ogromna gmotna škoda tako na stanovanjskih in industrijskih objektih kot tudi na infrastrukturi, kot so ceste in mostovi.
Poplavljeno Celje leta 1954, Vir foto: PGD Gaberje
Deset let kasneje, oktobra 1964, se je zgodba praktično ponovila.
1990 kljub ukrepom mesto znova pod vodo
V kolektivnem spominu Slovencev ostajajo poplave leta 1990, ki so bile ene najhujših do zdaj, hkrati pa so v času osamosvojitve, podobno kot letošnje, združile ves narod v solidarnostnem odzivu nanje. Tudi tedaj je bilo najhuje na Savinjskem, prizadeto je bilo tudi Celje, kljub temu, da so bili izvedeni protipoplavni ukrepi, med drugim protipoplavni zidovi na Savinji in Ložnici.
Poplave v Celju 1990 (foto: kamra.si)
V samem Celju je bila količina padavin tedaj nižja, v najhujših dveh dneh skupaj 83,6 litrov na kvadratni meter, več dežja je padlo v zgornji Savinjski dolini, ki je bila tedaj tudi bolj prizadeta. Vodni val je bil tedaj blizu stoletnemu, tudi v Celju pa je tedaj voda segala tudi do višine 1,5 metra. Škoda zaradi poplave je bila tako precejšnja.
Celje je bilo poplavljeno tudi kasneje, v letih 1998, 2000, 2005, 2007, 2010 in 2014. nato pa je bila opravljena obsežna protipoplavna sanacija Savinje in njenih pritokov.
Ob višji količini padavin
Letos je skupno 4. 5. in 6. avgusta, ko je bilo najhuje, v Celju zapadlo 110 litrov na kvadratni meter. Nad Celjem je bilo padavin bistveno več, merilna postaja Šmartno pri Slovenj Gradcu je v istem obdobju zabeležila 189 litrov na kvadratni meter. Na srečo Celjanov se je voda razlivala že nad mestom, predvsem v okolici Braslovč, količina vode v rekah je bila manj presežna, šlo je za skoraj stoletne vode, ne pa petstoletne kot v nekaterih drugih krajih, svoje pa so pridali tudi protipoplavni ukrepi, ki so bili izvedeni v zadnjih letih.
Ampak kako je uspelo Celju letos ostati na suhem? Kaj so se v Celju iz svoje zgodovine poplav naučili, katere ukrepe so izpeljali in s kakšnimi ovirami so se pri tem srečevali, pišemo v naročniškem članku: Ukrepi, ki so Celje obvarovali pred tokratnimi poplavami.
<strong>Slovenija je hudourniška dežela, podnebne spremembe lahko le okrepijo posamezne pojave</strong>
Ne le Celje, večji del Slovenije leži na hudourniškem območju, kamor spada tudi zgornji tok večine slovenskih rek, predvsem v alpskem svetu. Ob hujših nalivih hudourniki pri nas poplavljajo in tega se je potrebno zavedati. To ni pojav, ki bi nastal zaradi podnebnih sprememb, saj se pojavlja bistveno dalj časa. Bolj segreto ozračje lahko zgolj nek ekstremen dogodek naredi še nekoliko bolj ekstremen.
O poplavah pričajo zgodovinski viri, nenazadnje tudi krajevna imena. Prav ime Ljubljana naj bi izviralo iz latinske besede aluviana – reka, ki poplavlja. Človek pa je s svojimi ukrepi v nekaterih primerih sicer razmere poslabšal, v mnogih pa bistveno izboljšal. Od izgradnje Grubarjevega prekopa je poplav v Ljubljani bistveno manj, še dodatno k temu pripomorejo tudi ukrepi, izvedeni v zadnjih letih.
Glede poplav ukrepanje na globalni ravni za nas nikakor ni bistveno. Podnebje pri nas prinaša poplavna neurja, vprašanje pa je, ali sta naša infrastruktura in naš način življenja na to pripravljena – torej, da imamo pripravljene zadrževalnike, nasipe, ustrezno zgrajene mostove, in predvsem, da pustimo poplavna območja, ki so namenjena temu, da se reke tam razlivajo, neposeljena, sicer se bodo reke tam (ali pa drugje, ker bo tam pozidano) razlile ljudem v hiše.
Politika pa naj, namesto razglabljanja o podnebnih spremembah in uvajanja vprašljivo smiselnih davkov in ukrepov za reševanje podnebja, rajši lokalno in regionalno pripravi naselja in skupnosti, da bodo pripravljeni na ujme, ki so pri nas stalnica, četudi nekateri nimajo dovolj zgodovinskega spomina, da bi vedeli, zakaj se po »zdravi kmečki pameti« na nekaterih območjih pač ne gradi hiš.
Pomembno je, da ločimo zrnje od plev. Zaradi tistih, ki pretiravajo s svarili, ne smemo spregledati dejanske nevarnosti. Ukrepati moramo na obeh področjih - tako na zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, kot na prilagajanju spremembam. Ker, če ne bomo zmanjšali izpustov, bo prilagajanje postalo veliko dražje kot zmanjšanje izpustov.
Madison
12. 08. 2023 21:10:520
Marko, srčno upam, da vam bo v nujnost zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov uspelo pregovoriti tako milijardo in pol Kitajcev, kot milijardo in pol Indijcev, seveda pa tudi vseh 340 milijonov Američanov in vsaj še 450 milijonov prebivalcev držav EU (če vam preostali Evropejci slučajno ne bodo hoteli prisluhniti) - kajti lahko mi verjamete, da tudi če bi oba milijona prebivalcev Slovenije, plus tistih sto in nekaj tisoč, ki presegajo dva milijona, v izogib toplogrednim izpustom ta hip prenehalo dihati, torej bi prenehalo bivati - se to v skupni svetovni bilanci toplogrednih izpustov ne bi poznalo niti toliko, kot če bi argentinske krave nehale izpuščati pline - če veste, kaj mislim. Metan ima namreč 23- krat večji učinek na globalno segrevanje kot ogljikov dioksid, pa še argentinskih krav je mnogo več kot prebivalcev Slovenije!
Ena največjih podnebnih sprememb se je ravno včeraj primerila sredi slovenske prestolnice - namreč, Kovačeva Nikica se je končno vrnila z dopusta in se znova pojavila v javnosti!
To je za drzavo Slovenijo zagotovo zelo velika podnebna sprememba, ki si je zaslužila, da so jo nadvse skrbno pribeležile podnebno aktivistične kamere tvslo in poptv ter o tem pomembnem podnebnem dogodku tudi skrbno poročale v svojih osrednjih dnevno-informativnih oddajah!
Nikica je s seboj pripeljala malo četico v mednarodni sestavi podnebnih sprememb, z imenom "Fridays for Future" (saj veste, to je tisto mednarodno gibanje, ki se zavzema, da bi bil vsak petek, po vsem svetu, šole prost dan = free-day).
Ganjena nad odzivom komaj polnoletnih deklic, ki so menda izpovedale svojo pripravljenost pomagati Sloveniji po katastrofalnih poplavah, je Nika svojo mednarodno četico iz Nemčije nemudoma odpeljala na teren - pred Prešernov spomenik v Ljubljani. Tam so pretresene deklice s plakati pomagale odstranjevati posledice podnebnega uničenja v državi Sloveniji (s plakati gre to opravilo sicer bolj počasi, kot bi šlo z lopatami, toda deklice v mednarodni sestavi iz Nemčije so vendarle pokazale svojo dobro voljo in to tudi glasno izpovedale - v angleščini, se razume).
Kot rečeno so ta burni podnebni dogodek skrbno pribeležile tako kamere državne kot privatne poptv, o dogodku pa so poročali tudi drugi mediji v državi.
Ta véliki dogodek bi skoraj zasenčil poplave v Sneberju, predelu MOL, ki spada pod jurisdikcijo saraorskega župankovića. Še do včeraj je le-ta pozabil sporočiti rtvslo in poptv, da je bil, podobno kot Kamnik, Mengeš, Komenda... katastrofalno poplavljen tudi predel mesta Ljubljana, imenovan Sneberje.
Pred tem se je županković vztrajno hvalisal, da jo je Ljubljana v poplavah dobro odnesla, zahvaljujoč učinkoviti protipoplavni zaščiti.
Toda poplavljeni Sneberjani se niso mogli strinjati z župankovićem in se v nastalih razmerah počutijo medijsko povsem prezrte in zapostavljene. Še do včeraj jih nihče ni obiskal s kamerami - pa tako blizu rtvslo in poptv hiš se nahajajo!
No, kakorkoli že, Nikin prispevek k podnebnim spremembam v Sloveniji je neprecenljiv!
Zato bomo dogajanje v zvezi z Niko in njeno podnebno nadvse vplivno mednarodno četico iz Nemčije gotovo še imeli priložnost spremljati v nadaljevanju.
Če ne prej, bodo podnebno zaskrbljene kamere rtvslo in poptv Niko znova pokazale na dela prost praznik "svetega solidarnostnega ponedeljka". Mogoče nas bodo ta dan deklice pred kamerami ponovno pozdravile iz Sneberij... seveda pod pogojem da bo županković v snemanje privolil - kajti kamere tvslo in poptv bi lahko nehote pokazale tudi poplavljeno območja kanala CO, takoimenovanega "drekovoda" nad ljubljanskim zajetjem pitne vode...
Podnebne spremembe so dejstvo in tudi to, da je tokrat zanje kriv človek. Za to obstajajo meritve in modeli, ki to potrjujejo. Trditev, da človek ne more vplivati na podnebje je iz trte zvita, milo rečeno. Podobno, kot bi trdili, da človek ne more vplivati na gladino rek in je deček v Soči pred leti utonil zato, ker se je gladina spremenila po naravni poti.
Najbolj pa moti trditev v komentarju: "Glede poplav ukrepanje na globalni ravni za nas nikakor ni bistveno." Se pisec sploh zaveda, da smo Zemljo segreli šele za 1 oC? Kaj ko bomo pri 2, 3, ali 4 stopinjah? Kako pogoste bodo takrat 'petstoletne' poplave? Zna kdo izračunati koliko bodo stali namakalni sistemi in protipoplavne zaščite v tistem podnebju? Se bomo tri mesece v letu čez dan skrivali v klimatizairanih prostorih?
Slovenija je resda majhna, ampak če sami ne bomo ukrepali, ne moremo tega zahtevati niti od največjih onesnaževalcev. To je tako, kot bi odvrgel papirček in trdil, da zaradi tega ni mesto nič bolj umazano.
APMMB2
12. 08. 2023 05:42:030
marko 272, po navedbah smo Slovenci svoj letni potencial porabili že 15. aprila in od takrat živimo na kredit. To pomeni, da ubvažamo vso hrano, vso energijo, da živimo na kredit.
Je to res?Ali verjameš temu, pa je bilo zaisano in sporočeno. Ob tej vesti se nisooglasili preroki katastrofalne prihodnosti!
miro
12. 08. 2023 09:15:450
Seveda na podnebne spremembe vpliva človek, na podlagi izumov Nikole Tesle, pravi Goran Marjanovič v intervjuju "Velike oluje su deo eksperimenta, konačno shvatamo istinu! (31.7.2023)" v YouTubu
ttps://youtu.be/gQcCHYY5MAw
Iz vidika zgodovine planeta Zemlja obstajajo priblizno 20% casa ledene dobe. Tople in hladne periode so samo v casu ledenih dob, v casu brez ledenih dob je klima dokaj konstantna.
Zadnjih 3 milijone let je Zemlja v obdobju ledene dobe, to je dobe, ko na Zemlji obstajajo trajno zaledeneli predeli (Arktika, Antarktika in visokogorje). V zadnjih 1000 letih je bilo kar nekaj hladnih in toplih obdobij. Zadnje zares “hladno” obdobje se je koncalo pred 10.000 leti. V Srednjem veku je bilo pa nekaj precej hladnih let, ko je predvsem populacija v Evropi mocno trpela.
Peter Klepec
11. 08. 2023 18:30:170
Mala ledena doba je trajala od zacetka 15. stoletja do srede 19. stoletja. Bila je regionalne narave in razlicno izrazita. Prav globalno izrazita je bila od konca 16. stoletja do zadnje tretjine 17. stoletja.
Izredno dobro protipoplavno zaščito ima skoraj celotna Nizozemska, čeprav so tam poplave drugačnega značaja kot pa pri nas. Nizozemska je pravzaprav depresija, ker ogromen del države leži pod morsko gladino. Spomnim se poplav na Nizozemskem v 50. letih, približno v istem času kot v Celju. Takrat so dodatno uredili morske nasipe ter sistem kanalov in od takrat nimajo večjih poplav. Kot zanimivost naj povem, da nizozemski parlament vsak dan sproti določa višino vode v kanalih.
Znani nizozemski "mlini" na veter večinoma niso mlini, temveč črpalke s katerimi so (najbrž v preteklosti) uravnavali višino vode v kanalih.
Golob se je naslonil na val res dobrih ljudi, ki pomagajo kakor vejo in znajo in zdaj vse ve in zna in ljudstvo je navdušeno. Poročila na ra slo 1 so posvečena Robertu Golobu. Pa tako lepo je bilo ko je bil na dopustu. Gasilci, civilna zaščita, sosedje in prijatelji so vse postorili, obiske, ki pritičejo vladi je čisto v redu opravil Marjan Šarec. Golob je pozval k enotnosti povezovanju, vrh njemu naklonjenih žurnalistov mu prav to pred nosom podira. Zdaj čakam, da PV preide od besed k dejanju in naredi red pri svojih.
Kozorog
12. 08. 2023 08:06:510
Goloba so ob nastajanju militantne in nesvobodne Svobode predstavljali kot menedžerja, kot gospodarstvenika, v resnici pa je samo pritlehni oportunist in moneyžer tipa ljubljanković. Da se mu o vodenju države in o vrednosti uničenega premoženja niti ne sanja, je pokazal ob neumnih izjavah o vrednosti škode v času vseslovenskih poplav. Vsak učenec 9. razreda osnovne šole bi znal izračunati, da številka 500 milijonov škode ni niti približno zadosti samo za škodo na kamniškem. Seveda je Golob verjetno mislil samo na škodo v elektrogospodarstvu, saj ga zanima le prihvatizacija energetike. Spoštovani netovariš Golob in vsi prihvatizatorji energetike z SDH na čelu, škoda, ki je nastala v teh poplavah daleč presega enoletni državni proračun RS, ampak škoda, ki so jo utrpeli državljani, gospodarstvo in občine Goloba in njegove ne zanima, če bi ga, nebi razdeljeval milijonov € škodljivim in levajzarskim političnim NVO in nekulturi, ampak bi nadajleval z urejanjem vodotokov in cestnh povezav v ogroženih dolinah, nebi pomagal blokirati gradnje HE Mokrice in bi skušal prepričati zavedene zasanjane pomurce, da Mura ni v amazoniji, da bi ščitili neke žabe in trave, ampak, da bi polave lahko odpravili z izgradnjo 2 ali 3 elektrarn. Žal nam ljubljanski levičarski in militantni delomrzneži že skoraj 100 let s spletkami in krajo zavirjo razvoj naše ljube Slovenije. Na koncu pa še o predsednici NPM, ki mi je s svojim dopustniškim oglašanjem iz avtomobila in kasnejšimi floskulami zopet povzročila prebavne motnje.
Rado
12. 08. 2023 22:22:040
"levičarski in militantni delomrzneži že skoraj 100 let s spletkami in krajo"
Le kako si prišel do tega?
Kako je pa z desničarskimi delomrzneži? Kaj pa njihova kraja?
MEFISTO
13. 08. 2023 16:37:270
RadoP, desničarji ne kradejo.
Če se zgodi kakšna izjema, ga pa levičarji takoj zaprejo, svojim pa prizanašajo.
"Politika pa naj, namesto razglabljanja o podnebnih spremembah in uvajanja vprašljivo smiselnih davkov in ukrepov za reševanje podnebja..."
Avtor ima prav: kakršnikoli ukrepi za reševanje podnebja so nesmiselni. To sicer ne pomeni, da lahko pustošimo in zastrupljamo naravo bodisi na lokalnem ali na globalnem nivoju, a upravljanje z vremenom je lahko le prilagajanje na naravne danosti.
Podnebne spremembe so pač "večne" - suše, poplave, plazovi, visok sneg, ostre zime, vroča poletja in drugi "nenavadni pojavi", ki se nam zdijo hude katastrofe, so prav tako naravni pojavi kakor kakor tudi "normalno" vremensko dogajanje. Ker pa je naše življenje sorazmerno kratko, se nam zdi, da gre pri katastrofah za nekaj novega, kar se še nikoli ni dogajalo, a to, kot lahko ugotovimo že iz tisočletne zgodovine, ne drži. Vse na Zemlji se neprestano spreminja in človeške mravljice tega ne morejo ustaviti, lahko se katastrofam kvečjemu prilagodijo, da je škoda, ki jo povzročijo, čim manjša.
So pa ukrepi za reševanje podnebja gotovo privlačna ideja, recimo za vladajoče, ki si obetajo nove dajatve za nenasitni proračun.
Toda denar je treba dati ljudem, državo pa pri ravnanju z njim čim bolj omejiti...
Nekateri to že vemo dalj časa in opozarjamo na ideologijo glede podnebja. Ko enkrat vidiš v prvih vrstah proti podnebnim spremembam družboslovce in razno mladino, potem veš da je v ozadju politika in drugi interesi. Enako kot v primeru LGTB.
Prihajam iz industrije in malo poznam izračune glede tehnologij in vplivov na okolje. poleg tega tudi poznam ravnovesje CO2 v ozračju in dinamiko koncentracije ozona.
Da ne bo dileme. Ozračje se je vedno spreminjalo in se vedno bo. Že manjša sprememba v tokovih oceanov lahko popolnoma spremeni vremensko sliko ene celine. Obstajajo neke povprečne vrednosti vendar so vedno prisotna nihanja, ki so lahko tudi zelo velika.
Človek se lahko samo zaveda, da sam ne more kaj bistveno vplivati na podnebje in spremembe. Sploh ne kratkoročno. Kar pa lahko takoj vplivamo so naše navade in obnašanje. Tako bi lahko hitro vplivali na to, koliko hrane in embalaže zavržemo in ponovno uporabimo. Spremembe tehnologij, kot je avtomobilska, pa kot prvo zahteva veliko časa i na koncu ne vemo ali bo le ta čistejša od sedanje. Ker pri sedanji točno vemo vse podrobnosti porabe energije in izpustov. Za nove tehnologije se ve skoraj nič O izkopavanju kovin za baterije se nič ne govori. Prav tako ne o recikliranju baterij. Da ne govorim o tem, da bo potrebno proizvesti bistveno več električne energije in da nihče tudi ne govori , kaj bomo s tolikimi sončnimi celicami po 20 letih.
Če pa kdo želi drsatično spremembo, ima pa možnost to sam pokazati. Jutri se lahko preseli na Kamniško planino in začne živeti od mleka koz in sira, planšarstva in vode, ki priteče z neba. Tam zgoraj ne bo veliko izpustov in onesnaževanja. Milo lahko sam izdela za umivanje. Mogoče bi samo postavil čistilno napravo za odpadne vode.
kdorkoli
11. 08. 2023 15:15:300
"Človek se lahko samo zaveda, da sam ne more kaj bistveno vplivati na podnebje in spremembe."
Tako je in preko tega ne moremo, pa če bi še tako radi!
nejo
11. 08. 2023 16:22:100
Uf, Slovenc sm, dobro si povedal. Se popolnoma strinjam s tabo. Pravzaprav sem proti sončnim elektrarnam, na strehi hiše imam samo 3 sončne kolektorje za gretje vode.
20 komentarjev
marko272
Pomembno je, da ločimo zrnje od plev. Zaradi tistih, ki pretiravajo s svarili, ne smemo spregledati dejanske nevarnosti. Ukrepati moramo na obeh področjih - tako na zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, kot na prilagajanju spremembam. Ker, če ne bomo zmanjšali izpustov, bo prilagajanje postalo veliko dražje kot zmanjšanje izpustov.
Madison
Marko, srčno upam, da vam bo v nujnost zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov uspelo pregovoriti tako milijardo in pol Kitajcev, kot milijardo in pol Indijcev, seveda pa tudi vseh 340 milijonov Američanov in vsaj še 450 milijonov prebivalcev držav EU (če vam preostali Evropejci slučajno ne bodo hoteli prisluhniti) - kajti lahko mi verjamete, da tudi če bi oba milijona prebivalcev Slovenije, plus tistih sto in nekaj tisoč, ki presegajo dva milijona, v izogib toplogrednim izpustom ta hip prenehalo dihati, torej bi prenehalo bivati - se to v skupni svetovni bilanci toplogrednih izpustov ne bi poznalo niti toliko, kot če bi argentinske krave nehale izpuščati pline - če veste, kaj mislim. Metan ima namreč 23- krat večji učinek na globalno segrevanje kot ogljikov dioksid, pa še argentinskih krav je mnogo več kot prebivalcev Slovenije!
Madison
Res je, priznajmo! Krive so podnebne spremembe!
Ena največjih podnebnih sprememb se je ravno včeraj primerila sredi slovenske prestolnice - namreč, Kovačeva Nikica se je končno vrnila z dopusta in se znova pojavila v javnosti!
To je za drzavo Slovenijo zagotovo zelo velika podnebna sprememba, ki si je zaslužila, da so jo nadvse skrbno pribeležile podnebno aktivistične kamere tvslo in poptv ter o tem pomembnem podnebnem dogodku tudi skrbno poročale v svojih osrednjih dnevno-informativnih oddajah!
Nikica je s seboj pripeljala malo četico v mednarodni sestavi podnebnih sprememb, z imenom "Fridays for Future" (saj veste, to je tisto mednarodno gibanje, ki se zavzema, da bi bil vsak petek, po vsem svetu, šole prost dan = free-day).
Ganjena nad odzivom komaj polnoletnih deklic, ki so menda izpovedale svojo pripravljenost pomagati Sloveniji po katastrofalnih poplavah, je Nika svojo mednarodno četico iz Nemčije nemudoma odpeljala na teren - pred Prešernov spomenik v Ljubljani. Tam so pretresene deklice s plakati pomagale odstranjevati posledice podnebnega uničenja v državi Sloveniji (s plakati gre to opravilo sicer bolj počasi, kot bi šlo z lopatami, toda deklice v mednarodni sestavi iz Nemčije so vendarle pokazale svojo dobro voljo in to tudi glasno izpovedale - v angleščini, se razume).
ttps://siol.net/novice/slovenija/niki-kovac-in-sloveniji-na-pomoc-priskocili-aktivisti-s-cele-evrope-video-613206
Kot rečeno so ta burni podnebni dogodek skrbno pribeležile tako kamere državne kot privatne poptv, o dogodku pa so poročali tudi drugi mediji v državi.
Ta véliki dogodek bi skoraj zasenčil poplave v Sneberju, predelu MOL, ki spada pod jurisdikcijo saraorskega župankovića. Še do včeraj je le-ta pozabil sporočiti rtvslo in poptv, da je bil, podobno kot Kamnik, Mengeš, Komenda... katastrofalno poplavljen tudi predel mesta Ljubljana, imenovan Sneberje.
Pred tem se je županković vztrajno hvalisal, da jo je Ljubljana v poplavah dobro odnesla, zahvaljujoč učinkoviti protipoplavni zaščiti.
Toda poplavljeni Sneberjani se niso mogli strinjati z župankovićem in se v nastalih razmerah počutijo medijsko povsem prezrte in zapostavljene. Še do včeraj jih nihče ni obiskal s kamerami - pa tako blizu rtvslo in poptv hiš se nahajajo!
No, kakorkoli že, Nikin prispevek k podnebnim spremembam v Sloveniji je neprecenljiv!
Zato bomo dogajanje v zvezi z Niko in njeno podnebno nadvse vplivno mednarodno četico iz Nemčije gotovo še imeli priložnost spremljati v nadaljevanju.
Če ne prej, bodo podnebno zaskrbljene kamere rtvslo in poptv Niko znova pokazale na dela prost praznik "svetega solidarnostnega ponedeljka". Mogoče nas bodo ta dan deklice pred kamerami ponovno pozdravile iz Sneberij... seveda pod pogojem da bo županković v snemanje privolil - kajti kamere tvslo in poptv bi lahko nehote pokazale tudi poplavljeno območja kanala CO, takoimenovanega "drekovoda" nad ljubljanskim zajetjem pitne vode...
marko272
Podnebne spremembe so dejstvo in tudi to, da je tokrat zanje kriv človek. Za to obstajajo meritve in modeli, ki to potrjujejo. Trditev, da človek ne more vplivati na podnebje je iz trte zvita, milo rečeno. Podobno, kot bi trdili, da človek ne more vplivati na gladino rek in je deček v Soči pred leti utonil zato, ker se je gladina spremenila po naravni poti.
Najbolj pa moti trditev v komentarju: "Glede poplav ukrepanje na globalni ravni za nas nikakor ni bistveno." Se pisec sploh zaveda, da smo Zemljo segreli šele za 1 oC? Kaj ko bomo pri 2, 3, ali 4 stopinjah? Kako pogoste bodo takrat 'petstoletne' poplave? Zna kdo izračunati koliko bodo stali namakalni sistemi in protipoplavne zaščite v tistem podnebju? Se bomo tri mesece v letu čez dan skrivali v klimatizairanih prostorih?
Slovenija je resda majhna, ampak če sami ne bomo ukrepali, ne moremo tega zahtevati niti od največjih onesnaževalcev. To je tako, kot bi odvrgel papirček in trdil, da zaradi tega ni mesto nič bolj umazano.
APMMB2
marko 272, po navedbah smo Slovenci svoj letni potencial porabili že 15. aprila in od takrat živimo na kredit. To pomeni, da ubvažamo vso hrano, vso energijo, da živimo na kredit. Je to res?Ali verjameš temu, pa je bilo zaisano in sporočeno. Ob tej vesti se nisooglasili preroki katastrofalne prihodnosti!
miro
Seveda na podnebne spremembe vpliva človek, na podlagi izumov Nikole Tesle, pravi Goran Marjanovič v intervjuju "Velike oluje su deo eksperimenta, konačno shvatamo istinu! (31.7.2023)" v YouTubu ttps://youtu.be/gQcCHYY5MAw
Peter Klepec
Iz vidika zgodovine planeta Zemlja obstajajo priblizno 20% casa ledene dobe. Tople in hladne periode so samo v casu ledenih dob, v casu brez ledenih dob je klima dokaj konstantna.
Zadnjih 3 milijone let je Zemlja v obdobju ledene dobe, to je dobe, ko na Zemlji obstajajo trajno zaledeneli predeli (Arktika, Antarktika in visokogorje). V zadnjih 1000 letih je bilo kar nekaj hladnih in toplih obdobij. Zadnje zares “hladno” obdobje se je koncalo pred 10.000 leti. V Srednjem veku je bilo pa nekaj precej hladnih let, ko je predvsem populacija v Evropi mocno trpela.
Peter Klepec
Mala ledena doba je trajala od zacetka 15. stoletja do srede 19. stoletja. Bila je regionalne narave in razlicno izrazita. Prav globalno izrazita je bila od konca 16. stoletja do zadnje tretjine 17. stoletja.
nejo
Izredno dobro protipoplavno zaščito ima skoraj celotna Nizozemska, čeprav so tam poplave drugačnega značaja kot pa pri nas. Nizozemska je pravzaprav depresija, ker ogromen del države leži pod morsko gladino. Spomnim se poplav na Nizozemskem v 50. letih, približno v istem času kot v Celju. Takrat so dodatno uredili morske nasipe ter sistem kanalov in od takrat nimajo večjih poplav. Kot zanimivost naj povem, da nizozemski parlament vsak dan sproti določa višino vode v kanalih.
Znani nizozemski "mlini" na veter večinoma niso mlini, temveč črpalke s katerimi so (najbrž v preteklosti) uravnavali višino vode v kanalih.
Kaj pa vem
Golob se je naslonil na val res dobrih ljudi, ki pomagajo kakor vejo in znajo in zdaj vse ve in zna in ljudstvo je navdušeno. Poročila na ra slo 1 so posvečena Robertu Golobu. Pa tako lepo je bilo ko je bil na dopustu. Gasilci, civilna zaščita, sosedje in prijatelji so vse postorili, obiske, ki pritičejo vladi je čisto v redu opravil Marjan Šarec. Golob je pozval k enotnosti povezovanju, vrh njemu naklonjenih žurnalistov mu prav to pred nosom podira. Zdaj čakam, da PV preide od besed k dejanju in naredi red pri svojih.
Kozorog
Goloba so ob nastajanju militantne in nesvobodne Svobode predstavljali kot menedžerja, kot gospodarstvenika, v resnici pa je samo pritlehni oportunist in moneyžer tipa ljubljanković. Da se mu o vodenju države in o vrednosti uničenega premoženja niti ne sanja, je pokazal ob neumnih izjavah o vrednosti škode v času vseslovenskih poplav. Vsak učenec 9. razreda osnovne šole bi znal izračunati, da številka 500 milijonov škode ni niti približno zadosti samo za škodo na kamniškem. Seveda je Golob verjetno mislil samo na škodo v elektrogospodarstvu, saj ga zanima le prihvatizacija energetike. Spoštovani netovariš Golob in vsi prihvatizatorji energetike z SDH na čelu, škoda, ki je nastala v teh poplavah daleč presega enoletni državni proračun RS, ampak škoda, ki so jo utrpeli državljani, gospodarstvo in občine Goloba in njegove ne zanima, če bi ga, nebi razdeljeval milijonov € škodljivim in levajzarskim političnim NVO in nekulturi, ampak bi nadajleval z urejanjem vodotokov in cestnh povezav v ogroženih dolinah, nebi pomagal blokirati gradnje HE Mokrice in bi skušal prepričati zavedene zasanjane pomurce, da Mura ni v amazoniji, da bi ščitili neke žabe in trave, ampak, da bi polave lahko odpravili z izgradnjo 2 ali 3 elektrarn. Žal nam ljubljanski levičarski in militantni delomrzneži že skoraj 100 let s spletkami in krajo zavirjo razvoj naše ljube Slovenije. Na koncu pa še o predsednici NPM, ki mi je s svojim dopustniškim oglašanjem iz avtomobila in kasnejšimi floskulami zopet povzročila prebavne motnje.
Rado
"levičarski in militantni delomrzneži že skoraj 100 let s spletkami in krajo" Le kako si prišel do tega? Kako je pa z desničarskimi delomrzneži? Kaj pa njihova kraja?
MEFISTO
RadoP, desničarji ne kradejo. Če se zgodi kakšna izjema, ga pa levičarji takoj zaprejo, svojim pa prizanašajo.
MEFISTO
Omenjena je bila poplava v Celju leta 1954, ki naj bi vzela 22 življenj.
Leto 1954 je še spadalo v ero, ko so se še lahko koga priložnostno znebili in ga priročno podtaknili poplavi.
AlojzZ
Oh, ni bilo potrebe. Človek je enostavno izginil.
MEFISTO
Seveda, saj vsak dan ni bilo poplave.
kdorkoli
"Politika pa naj, namesto razglabljanja o podnebnih spremembah in uvajanja vprašljivo smiselnih davkov in ukrepov za reševanje podnebja..."
Avtor ima prav: kakršnikoli ukrepi za reševanje podnebja so nesmiselni. To sicer ne pomeni, da lahko pustošimo in zastrupljamo naravo bodisi na lokalnem ali na globalnem nivoju, a upravljanje z vremenom je lahko le prilagajanje na naravne danosti.
Podnebne spremembe so pač "večne" - suše, poplave, plazovi, visok sneg, ostre zime, vroča poletja in drugi "nenavadni pojavi", ki se nam zdijo hude katastrofe, so prav tako naravni pojavi kakor kakor tudi "normalno" vremensko dogajanje. Ker pa je naše življenje sorazmerno kratko, se nam zdi, da gre pri katastrofah za nekaj novega, kar se še nikoli ni dogajalo, a to, kot lahko ugotovimo že iz tisočletne zgodovine, ne drži. Vse na Zemlji se neprestano spreminja in človeške mravljice tega ne morejo ustaviti, lahko se katastrofam kvečjemu prilagodijo, da je škoda, ki jo povzročijo, čim manjša.
So pa ukrepi za reševanje podnebja gotovo privlačna ideja, recimo za vladajoče, ki si obetajo nove dajatve za nenasitni proračun.
Toda denar je treba dati ljudem, državo pa pri ravnanju z njim čim bolj omejiti...
slovenc sm
Nekateri to že vemo dalj časa in opozarjamo na ideologijo glede podnebja. Ko enkrat vidiš v prvih vrstah proti podnebnim spremembam družboslovce in razno mladino, potem veš da je v ozadju politika in drugi interesi. Enako kot v primeru LGTB.
Prihajam iz industrije in malo poznam izračune glede tehnologij in vplivov na okolje. poleg tega tudi poznam ravnovesje CO2 v ozračju in dinamiko koncentracije ozona.
Da ne bo dileme. Ozračje se je vedno spreminjalo in se vedno bo. Že manjša sprememba v tokovih oceanov lahko popolnoma spremeni vremensko sliko ene celine. Obstajajo neke povprečne vrednosti vendar so vedno prisotna nihanja, ki so lahko tudi zelo velika.
Človek se lahko samo zaveda, da sam ne more kaj bistveno vplivati na podnebje in spremembe. Sploh ne kratkoročno. Kar pa lahko takoj vplivamo so naše navade in obnašanje. Tako bi lahko hitro vplivali na to, koliko hrane in embalaže zavržemo in ponovno uporabimo. Spremembe tehnologij, kot je avtomobilska, pa kot prvo zahteva veliko časa i na koncu ne vemo ali bo le ta čistejša od sedanje. Ker pri sedanji točno vemo vse podrobnosti porabe energije in izpustov. Za nove tehnologije se ve skoraj nič O izkopavanju kovin za baterije se nič ne govori. Prav tako ne o recikliranju baterij. Da ne govorim o tem, da bo potrebno proizvesti bistveno več električne energije in da nihče tudi ne govori , kaj bomo s tolikimi sončnimi celicami po 20 letih.
Če pa kdo želi drsatično spremembo, ima pa možnost to sam pokazati. Jutri se lahko preseli na Kamniško planino in začne živeti od mleka koz in sira, planšarstva in vode, ki priteče z neba. Tam zgoraj ne bo veliko izpustov in onesnaževanja. Milo lahko sam izdela za umivanje. Mogoče bi samo postavil čistilno napravo za odpadne vode.
kdorkoli
"Človek se lahko samo zaveda, da sam ne more kaj bistveno vplivati na podnebje in spremembe." Tako je in preko tega ne moremo, pa če bi še tako radi!
nejo
Uf, Slovenc sm, dobro si povedal. Se popolnoma strinjam s tabo. Pravzaprav sem proti sončnim elektrarnam, na strehi hiše imam samo 3 sončne kolektorje za gretje vode.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.