Križi in težave, če bi hotel Jezus danes na oslu prijezditi v Ljubljano ...

Cvetna nedelja – ko se z butaricami in oljčnimi vejicami spominjamo slavnostnega prihoda Jezusa v Jeruzalem. Med ljudi je Mesija prijezdil na osličku, na katerem še nikoli ni sedel noben človek. Še pred tem pa sta dva izmed učencev morala oslička najti, ga odvezati in pripeljati do Jezusa. Glede na pregovorno trmo oslov, že to ni bilo najlažje delo. A če bi učenca kaj takega poskušala storiti v Sloveniji danes, bi bila oslovska trma njun najmanjši problem.

Slovenija se je z vstopom v Evropsko unijo podvrgla mnogim pravnim aktom, enim bolj, drugim manj smiselnim. Tudi na področju kmetijstva. Krave so dobile simpatične rumene uhane z identifikacijsko številko, kopitarji pa čip. Brez ustrezne identifikacije niso ostali niti prašiči, ovce in koze. Le vprašanje časa je, kdaj se bodo z obročkom okrog kremplja kitile še kokoši.

Tako je vsaki evropski kravi in konju (in s tem nimam v mislih visokih uradnikov in politikov, ki se pasejo na sočnih bruseljskih pašnikih) omogočena 100 % sledljivost, ki je, kakopak, na koncu v največjem interesu nas, potrošnikov. Natančno vemo, katero vime je dalo mleko, ki homogenizirano in pasterizirano čaka v skladiščih trgovin več mesecev in katere zeli je jedel zrezek, preden je končal na našem krožniku.

Učenca, ki bi hotela takega oslička, na katerem ni še nihče jezdil, legalno posedovati, bi morala tega oslička najprej registrirati in mu zagotoviti identifikacijski dokument. To ni mogoče, če ne bi imel nekdo od njiju registriranega kmetijskega gospodarstva.

Brez registracije in poznavanja staršev ne gre

Kaj ima evropska zakonodaja skupnega z oslom, na katerem bi Jezus, hipotetično, prijezdil po Tržaški cesti v center Ljubljane? Učenca, ki bi hotela takega oslička, na katerem ni še nihče jezdil, legalno posedovati, bi morala tega oslička najprej registrirati in mu zagotoviti identifikacijski dokument. To ni mogoče, če ne bi imel nekdo od njiju registriranega kmetijskega gospodarstva.

Po tem, ko bi registrirala kmetijsko gospodarstvo, bi poslala vlogo za izdajo identifikacijskega dokumenta za kopitarja na Oddelek za selekcijo konj na Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Da, tudi osli (in zebre, mezgi in mule) so kopitarji, ki morajo biti skladno z vso zakonodajo registrirani in ustrezno vodeni. Čeprav ne gre za rodovniškega lipicanca, bi morala navesti kdo sta starša tega nesrečnega oslička in kakšna je njuna identifikacijska številka.

Ko bi jima vse to uspelo, bi iz Veterinarske fakultete vso potrebno dokumentacijo poslali izbranemu veterinarju, ki bi oslička prišel tudi dejansko identificirat - čipirat. Ob tem pa bi veterinar, z vsem strokovnim znanjem, tudi zaključil identifikacijski postopek in dopolnil vse potrebne podatke. Poleg spola, pasme in barve dlake bi ga veterinar tudi orisal. Da pravilno ste prebrali: veterinar bi oslička narisal in na skici označil njegove telesne značilnosti.

Tako bi učenca, ki si, ko ju je Jezus poklical, naj hodita za njim, zagotovo nista predstavljala, da bosta kdaj urejala identifikacijske papirje za osla, končno lahko odvezala oslička in ga pripeljala do Jezusa. Če bi osliček seveda sodeloval.

Osel bi zamudil svoj zgodovinski trenutek

V vsem tem času pa bi Jezus najverjetneje že vstal od mrtvih, se prikazal učencema na poti v Emavs in poslal svetega Duha. Ta zagotovo ne bi škodil vsem, ki sprejemajo take in drugačne (neživljenjske) predpise. Žalostno je namreč, da se morajo kmetje bolj ukvarjati s papirji, ki prinašajo subvencije, kot z zemljo in živalmi. O tem, da potrebuješ za izpolnjevanje vseh potrebnih obrazcev doktorat iz birokretenizma in da je pomoč raznih svetovalnih služb draga skoraj toliko kot svetovanje odvetnika, pa ne bi izgubljala besed.

A takšni so predpisi. Prepričana sem, da bi Jezus to razumel in spoštoval in bi namesto na oslu v Ljubljano raje prijezdil na motorju. Sledljivost živali je v interesu vseh nas, saj nam omogoča varno hrano in zdravo življenjsko okolje. Ali je ta namen s kupi papirjev, čipi in identifikacijskimi številkami dejansko dosežen, presodite sami.

Najverjetneje bi tudi Jezus na zadnji večerji v zgornji sobi gostišča, ki je urejeno po HACCP standardih, svojim učencem postregel poljsko pashalno jagnje. Vsej evropski zakonodaji in sledljivost navkljub.