»Ljudje so že skoraj leto dni v negotovosti«

INTERVJU: MATIC TASIČ, ŽUPAN OBČINE PREVALJE 

Šele dva upravičenca, ki jima je povodenj odnesla hiši, sta prejela sklepe o nadomestitveni gradnji. – Ljudje še vedno ne vedo, kaj si bodo z denarjem od pomoči lahko zgradili, skoraj eno leto so že v negotovosti. – V najslabšem položaju so majhne občine, ki so bile tudi najbolj prizadete. – Nekaterih delovnih mest ni več, toda gospodarstvo se pobira. – Med drugim sta v delu dva večja mostova prek reke Meže. 

Župan občine Prevalje Matic Tasič je v pogovoru za Domovino predstavil, s kakšnimi težavami se soočajo pri prepočasni popoplavni sanaciji in obnovi. Za centralno oblast ima ključno sporočilo: čim bolj poenostavite postopke. 

V občini Prevalje so avgustovske poplave povzročile 142 milijona evrov škode, če seštejemo še tisto na vodotokih, 160 milijonov. Koliko je bilo do zdaj vloženo od države na vašem območju? 

Pokrili so nam intervencijske stroške v znesku 10,2 milijona evrov. Polovico od teh sredstev je šlo za izgradnjo sedem kilometrov vodovoda, saj so Prevalje in del Raven na Koroškem ostale brez pitne vode. Uspelo nam ga je zgraditi v 53 dneh. Prejeli smo tudi 9,2 milijona evrov predplačila za predhodni program odprave posledic neposredne škode. Ta denar zdaj porabljamo, zelo hitro bo pošel. Nato se začenja redni program za odpravo posledic škode. Tu se bodo stvari zelo zapletle. Pri predhodnem programu smo namreč sklenili zgolj eno pogodbo, na podlagi izvajanja slednje potem le poročamo o investicijah. Gre za sanacijo občinske infrastrukture – popravilo cest, saniranje plazov, del vodovoda, del kanalizacije. Samo plazov, ki ogrožajo občinske ceste, je skoraj sto. 

Zakaj se bodo stvari pri rednem programu zapletle? 

Za vsak ukrep posebej bo treba dati vlogo in pridobiti pogodbo. To bo seveda dolgotrajno.  

Denar je zagotovljen? 

Na državni ravni pravijo, da je, upam, da ga bomo dobili. Toda tak sistem sanacije je bil primeren za nekatere prejšnje poplavne dogodke, ki niso bili v takšnem obsegu. Za poplave 4. avgusta 2023 pa ni dovolj učinkovit s časovnega vidika. Preden bo zbrana vsa dokumentacija in bodo pripravljene pogodbe ter dana finančna sredstva, bo trajalo. Mi moramo stvari čim prej sanirati in vzpostaviti boljšo poplavno varnost za ljudi. To je prioriteta. Zaradi tega delamo na ogromno ukrepih. Naš namen ni zgolj postaviti stvari v prejšnje stanje, to ni dovolj. Gre za zagotovitev večje poplavne varnosti. Vodotoki še vedno niso v stanju, kot so bili pred poplavami, kaj šele, da bi bili v boljšem.  

Je težava tudi pomanjkanje mehanizacije za izvedbo del? 

Tudi. Priča smo pomanjkanju gradbenih kapacitet, gradbenikov. Posebej smo na Koroškem izpostavljeni pomanjkanju gradbene operative, tudi projektantov.  

Kaj pa najbolj tare posameznike, po tem, ko je od poplav minilo že več kot deset mesecev? 

Pri nas sta šele dva upravičenca, ki jima je povodenj odnesla hiši, prejela sklepe o nadomestitveni gradnji. Ostalih osem ali devet jih še ni dobilo niti sklepov. Ni bilo še cenilcev, ki bi ocenili njihovo škodo, da bi ljudje vedeli, kako naprej. Ljudje so v negotovosti, to je največja tragedija. Ne vedo, pri čem so, kako bo njihov uničeni objekt ocenjen. Zato ne morejo načrtovati naprej, kaj si bodo z denarjem za pomoč sploh lahko privoščili, zaradi česar so precej zagrenjeni, kar se tega tiče. Država bo pokrila ocenjeno vrednost objektov, kot so bili pred poplavami.  

Vodotoki še vedno niso v stanju, kot so bili pred poplavami, kaj šele, da bi bili v boljšem.  

Torej si bodo morali večji del škode še vedno pokriti sami? 

To je odvisno od samih cenitev. 

Kje bivajo tisti, ki še nimajo svojega doma? 

Zagotovili smo jim nadomestna stanovanja, razseljeni so po Prevaljah.  

Kaj je največja težava pri sanaciji? 

Postopki trajajo predolgo. Volja obstaja, vendar so dolgi birokratski postopki na državni tehnični pisarni, tudi na Svetu za obnovo, ki je vladno svetovalno telo na področju obnove po naravnih nesrečah ter razvijanju odpornosti na nesreče. Opraviti imamo z različnimi komisijami, vodarji. Soočeni smo s pomanjkanjem kadrov, postopki pa so zapleteni zaradi zapletene zakonodaje. 

Glede predpisov ima škarje in platno v rokah vlada oziroma vladna koalicija v državnem zboru. Lahko jih spremeni, če je treba. 

Saj na to vseskozi opozarjamo, kaj več od tega pa ne moremo storiti. Sestanke imamo sicer pogoste, tudi z g. Boštjanom Šeficem, vodjo vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih. Prav tako z državnim sekretarjem Juretom Lebnom, ki je zdaj v kabinetu predsednika vlade med drugim zadolžen za okolje in prostor. Povedali smo jim, da so v najtežji situaciji tisti ljudje, ki čakajo na nadomestitvene gradnje. Oni se morajo preseliti na druge lokacije. Na občini smo nadomestna zemljišča zagotovili, zdaj jih komunalno opremljamo. A posamezniki še vedno ne vedo, kaj si bodo z denarjem od pomoči sploh lahko privoščili, si zgradili. Že skoraj leto dni so v negotovosti. Oni imajo sicer glede vodenja postopkov neposredne stike z državnimi institucijami, ministrstvi. Tu občina ne igra vloge posrednika. 

Če bo šlo s sedanjim tempom naprej, kdaj pričakujete, da bi bili sanacija in obnova vsaj v grobem zaključeni? 

Tega si ne upam napovedati. Predviden je sanacijski program za naslednjih pet let, vendar se glede na kompliciranost nekaterih postopkov bojim, da za vse tega roka ne bomo ujeli. Na občinah hitimo in delamo maksimalno, kot se da. Dobro vemo, da je treba intenzivno delati prvi dve leti, po tem se na ujmo širše počasi pozabi, zgodi se kaj drugega, prioritete se usmerijo drugam.  

Tudi v širšo javnost težave s poplavami prizadetih občin in posameznikov ne pridejo več tako pogosto. 

Da, na podeželju smo odrinjeni od centra, nismo vedno v fokusu Ljubljane. 

Tik po ujmi se je čutil po državi velik zagon za pomoč, sanacijo, obnovo. Je ta zagon tudi pri institucijah uplahnil? 

Seveda. Ne velja pa to za vse. Nekateri posamezniki so vseskozi maksimalno angažirani. Toda pri institucijah na sploh ne opažamo več takšnega zagona. Podobne težave, kot jih imamo v Prevaljah, so tudi drugje. V najslabšem položaju smo žal majhne občine, ki smo bile tudi najbolj prizadete. V sklopu predhodnega programa smo bili deležni financiranja v znesku dvakratnika povprečne porabe. Pri nas gre za znesek devet milijonov evrov. To je seveda malo v primerjavo z ocenjeno škodo, ki skupaj samo za našo občino znaša 160 milijonov. Prevzemamo odgovornost na svoja pleča. Za investicije, ki jih izvajamo zdaj, še nimamo finančnega pokritja. Pokritje imamo za devet milijonov evrov, v zagonu pa so investicije, vredne prek 20 milijonov evrov. Računamo, da bomo za to prejeli denar. Ljudem moramo omogočiti normalno življenje in varnost. 

Ko se bo začel redni program za odpravo posledic škode, se bodo stvari zelo zapletle.  

Kako je z gospodarstvom? So se delovna mesta v vaši občini ohranila, ali je tudi del njih odnesla voda? 

Nekaterih delovnih mest ni več, toda gospodarstvo se pobira. Že prej smo sicer imeli pomanjkanje delovne sile, tega je zdaj še več.  

Ste neposredno po katastrofi pričakovali, da se bodo stvari hitreje odvijale? 

Tako je. Ne glede na to pa smo angažirali vse, kar je možno. Že avgusta smo iskali projektante, pripravljali projekte. Čez zimo smo izbirali izvajalce. Lahko rečem, da imamo odprtih preko 20 gradbišč z desetimi izvajalci. Pospešeno izvajamo sanacijo. Med drugim delamo dva večja mostova prek reke Meže. Od tega za en most še nimamo soglasja lastnika, saj ga je vezal na sklep o nadomestitveni gradnji, ki ga še ni dobil. Ko bo dobil sklep, bo dal soglasje in bomo lahko zgradili most čez Mežo. S takšnimi stvarmi se ukvarjamo. Moje sporočilo za centralno oblast je: čim bolj poenostavite postopke. Predlagali smo že, da bi država podaljšala predhodni program in dala dodatna finančna sredstva v okviru tega. Tako bi stvari tekle hitreje. 

Objavljeno v: Tednik Domovina, št. 153, str. 20-21.