Macron po pogovoru s Putinom: Najhujše šele pride. Zelenski Zahod poziva, naj mu da vsaj letala. Siloviti boji okrog Kijeva

Ruski raketni napad na stanovanjske stolpnice v Kijevu (vir foto: Profimedia.si )
Ruska invazija na Ukrajino vstopa v drugi teden bojev. Ukrajinska mesta so izpostavljena silovitemu obstreljevanju ruskega topništva in letalstva. Po nekaterih podatkih je trenutno v napadu dejavnih 190.000 ruskih vojakov, kar je 75 odstotkov vseh, ki so jih nakopičili ob rusko-ukrajinski in belorusko-ukrajinski meji.

Ukrajinska vojska in civilno prebivalstvo se žilavo upirata, iz številnih ukrajinskih mest prihajajo posnetki ljudi, ki se, ponekod oboroženi, ponekod pa celo goloroki, zoperstavljajo agresorskim silam.

Število žrtev med ukrajinskimi civilisti zaradi vse agresivnejšega ravnanja ruske vojske naglo narašča, poročajo tudi o hudih izgubah ruske vojske, število padlih ruskih vojakov naj bi po ukrajinskih podatkih naraslo že na 9.000, rusko obrambno ministrstvo pa je medtem prvič, odkar se je začela vojna, sporočilo število padlih ruskih vojakov, in sicer 498.

Čeprav sta Rusija in Ukrajina popoldne znova sedli za pogajalsko mizo, je francoski predsednik Emmanuel Macron po pogovoru z ruskim predsednikom Putinom dejal, da "najhujše šele prihaja". Putin mu je namreč napovedal, da bodo "nadaljevali brezkompromisen boj proti nacionalistom v Ukrajini."

Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski pa svari, da če pade Ukrajina, bodo zatem na vrsti Estonija, Latvija in Litva. Zahod poziva k povečani vojaški pomoči in dodaja: "Če nimate moči, da zaprete zračni prostor, potem mi dajte letala."

Boji v Ukrajini


Ruska vojska silovito obstreljuje Harkiv na severovzhodu Ukrajine, v zadnjih 24 urah je v harkivski pokrajini umrlo 34 civilistov, nekaj manj kot 300 je ranjenih. Mesto, čigar prebivalci imajo številne sorodstvene vezi z Rusijo, mesto, kjer je ogromno ruskih govorcev, je nudilo agresorskim silam krčevit upor, tako da ga ruska pehota ni mogla zavzeti. Zdaj ga poskušajo prisiliti k predaji z obstreljevanjem.

Boji za predmestja Kijeva z namenom njegove obkolitve


Konvoj ruskih vojaških vozil pred Kijevom ni mnogo napredoval. Pojavljajo se celo poročila, da se je znašel pod napadom maloštevilnega preostalega ukrajinskega letalstva:

https://twitter.com/NeilPHauer/status/1499380878086127619

Boji so se razplamteli v mestu Buča zahodno od Kijeva. Prav s te, severozahodne strani, so se ruske sile zaenkrat najbolj približale ukrajinskemu glavnemu mestu. V okolici Kijeva je razdejanje ruskih sil veliko:

https://twitter.com/olgatokariuk/status/1499374350817976328

Na tem območju se nahaja tudi mesto Irpin, ki je bilo močno poškodovano v obstreljevanju. Iz Irpina je ukrajinski vojski danes uspelo rešiti 400 žensk in otrok.

https://twitter.com/visegrad24/status/1499371970156285952

Boji v mestih in predmestjih zahodno od Kijeva so izrednega pomena, saj bi uspeh v teh bojih ukrajinskim branilcem omogočil boljše zavarovanje glavnega mesta. Zelo verjetno je, da bodo ruske sile poskušale obkoliti Kijev.

Mariupolu grozi ena najhujših humanitarnih tragedij te vojne


Na jugu fronte so odvijajo strateško izredno pomembni premiki ruske vojske. Mariupol, ki je obkoljen, ukleščen med sile ruske vojske in milico Doneške ljudske republike, se ne predaja, čeprav je pod nenehnim silovitim obstreljevanjem. V Mariupolu grozi ena najhujših humanitarnih tragedij te vojne.

Ruske sile so zjutraj prevzele nadzor nad mestom Herson v ustju Dnjepra. To je zelo pomembno strateško mesto za napredovanje v središče države, proti Zaporožju, in proti zahodu, Mikolaivu in Odesi.

Tako zgledajo ruski napadi na civilne cilje:

https://twitter.com/N_Waters89/status/1499483121049391105

Prav Odesa, kjer se prebivalci krčevito pripravljajo na boje, je eno izmed zelo mogočih novih kriznih žarišč te vojne. Če pade Odesa, Ukrajinci izgubijo dostop do Črnega morja. Poleg tega se s tem odpre prost dostop do Pridnjestrja, separatistične pokrajine v Moldaviji, ki jo od leta 1992 nadzirajo proruske sile. Zelo možen strateški načrt ruske vojske je obleganje Odese. Po padcu Hersona v smeri Odese prihaja ruska vojska, pojavljajo pa se tudi poročila o velikih aktivnostih ruske mornarice, ki bi lahko pripravljala izkrcanje v bližini Odese.

https://twitter.com/VictorGGuerrero/status/1499291785486647299

Izza hrbta, s celine, pa je možen napad na Odeso tudi s strani vojske Pridnjestrske republike.

S terena prihajajo tudi posnetki uspešnih akcij ukrajinske teritorialne obrambe pri zajetju ali uničenju ruske oklepne mehanizacije:

https://twitter.com/UAWeapons/status/1499400684747165696

https://twitter.com/UAWeapons/status/1499428364196716544

Moldavci v strahu pred destabilizacijo za združitev z Romunijo


Če bi ruske sile vzpostavile povezavo s proruskimi uporniki iz Pridnjestrja, kjer je sicer navzočih tudi več kot 1000 ruskih vojakov, bi se tudi Moldavija znašla v veliki nevarnosti destabilizacije. Strah v Moldaviji je narasel do te mere, da že okrog polovica prebivalstva podpira združitev te države s sosednjo Romunijo, ki je članica Nata.

Odpor Ukrajincev tudi na okupiranih območjih ne pojenja


Po številnih mestih na okupiranem območju odpor civilnega prebivalstva ne pojenja. Zato se pojavlja vprašanje, koliko ozemlja je dejansko pod nadzorom ruskih oboroženih sil. Kajti tudi če je mesto zavzeto, to ne pomeni, da je zlomljena volja do odpora njegovih prebivalcev, ki se upirajo še naprej, o takšnih dogodkih poročajo iz več ukrajinskih mest, med drugim tudi iz Melitopola.

Hkrati s tem pa narašča strah, da bodo ruske sile v zavzetih mestih izvajale likvidacije in aretacije zavednih Ukrajincev. Pojma »demilitarizacije in denacifikacije« sta namreč poljubno raztegljiva, vključujeta lahko praktično vsakega nasprotnika ruske zasedbe Ukrajine.

Diplomatska fronta


Dogodki velikega pomena so se odvili danes tudi na diplomatski fronti. Po telefonu sta se pogovarjala francoski in ruski predsednik. Iz Elizejske palače so sporočili, da je Putin poklical Macrona in ne obratno. Po besedah neimenovanega predstavnika Elizejske palače, posredovanih ruski Novi gazeti, ki je blizu ruski opoziciji, je bila iz Putinovih besed razvidna odločenost nadaljevati vojno.

Macron je Putina naprosil, »naj ne laže«, in dejal, da »se je nemogoče pogajati s pištolo na sencih«. Putin je Macrona obvestil o »kršenju humanitarnega prava« s strani ukrajinskih sil. Po poročanju ruskega provladnega medija RIA Novosti je Kremelj sporočil, da je Putin v pogovoru z Macronom novice o obstreljevanje Kijeva označil za »elemente protiruske dezinformacijske kampanje«. Putin je zagrozil, da bo zavlačevanje pogajanj z ukrajinske strani privedlo do »dodatnih zahtev Kijevu«. Ruski predsednik je zatrdil, da bodo cilji »vojne operacije« doseženi v vsakem primeru.

Na belorusko-poljski meji so se popoldne začela pogajanja med ukrajinsko in rusko stranjo, kakor je na svojem profilu na Twitterju sporočil svetovalec kabineta ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak:

https://twitter.com/Podolyak_M/status/1499396247056044047

Rezultat pogajanj še ni znan.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike