Med 1,7 milijona mladih na srečanju s papežem v Lizboni: Cerkev naj bo več kot zgolj nevladna organizacija

Foto: Duarte Nunes, Flickr
POSLUŠAJ ČLANEK
"Ne bojte se!" je papež Frančišek pri današnji sklepni sveti maši 17. Svetovnega dneva mladih (SDM) več kot poldrugemu milijonu katoličanov ponovil klic svojega predhodnika Janeza Pavla II., ki je s takšnimi srečanji tudi začel.

Že v ponedeljek smo pisali o tem, kaj mlade na velikanskem srečanju v Lzboni čaka in katere teme – tudi take, ki so vzbudile nemalo pozornosti katoliške javnosti – ob tem odzvanjajo v ozadju. Kako pa je bil ves teden dogajanja videti od blizu? Svoje vtise in izjave slovenskih romarjev je za Domovino na terenu zbral Peter Merše.

Mladih romarjev z vseh koncev sveta so v Lizboni in okoliških župnijah sprejeli še več od pričakovanj: na uvodni ceremoniji so se številke gibale okoli pol milijona, na zaključni sveti maši s papežem pa dosegle 1,7 milijona vernikov, po nekaterih ocenah še več. Zastopane so bile praktično vse države sveta, manjkali pa niso niti Slovenci – mladih rojakov je na srečanje prišlo okoli 600.

Mladi med večernim bdenjem. Foto: Peter Merše


Največja množica se je zbrala na dogodkih z udeležbo svetega očeta, posebej bdenju v soboto zvečer in sveti maši danes zjutraj – mladi so se na prizorišče odpravili že pol dneva prej, saj se je javni promet skoraj sesul, navdušenje pa je bilo izjemno, pravi Peter Merše, ki dodaja vtis, da je bila kljub množičnosti družba izjemno kultivirana, mladi so izkazali resnično odprtost, prijaznost, potrpežljivost in nasploh visoko kulturo obnašanja – strahu, da bi te kdo okradel, ni bilo.

Množica mladih pri maši s papežem v Lizboni (vir foto: Twitter profil WYD English)


Kaj pa je papež udeležencem sporočil? Pri sobotni vigiliji je spregovoril o preblaženi Devici Mariji, ki je "vstala in se v naglici odpravila", kot pravi evangeljski navedek in hkrati geslo letošnjega SDM (Lk 1,39).

"Prosim vas, vas, ki ste tu, ki ste prišli, da se srečate, da iščete Kristusovo sporočilo, da iščete čudoviti smisel v življenju: boste to ohranili zase ali prinesli drugim? /.../ To veselje, ki je prišlo iz teh korenin, je tisto, kar moramo predati. Ker imamo korenine veselja, korenine veselja. In tudi mi smo za druge lahko korenine veselja," je Frančišek mladini položil na srce. Na Portugalskem se je sicer srečal še z državnimi in cerkvenimi dostojanstveniki, z žrtvami spolnih zlorab, mladimi iz Ukrajine, pa invalidi, s katerimi je v Fatimi molil rožni venec. Z udeleženci SDM je molil križev pot, jim prisluhnil v spovednici in jih nagovoril na uvodni ceremoniji, ko je opozoril na "iluzije virtualnega sveta".



Tri osrednje teme, ki naj bi zaznamovale letošnji SDM oz. predvsem kateheze – tem so udeleženci prisluhnili razdeljeni po narodnostih – so bile integralna ekologija, družbeno prijateljstvo in usmiljenje, vendar pa so odmevale predvsem v debatah pred dogodkom, med srečanjem so stopile v ozadje. Večina mladih iz Slovenije jih niti ni zaznala, ampak so med vtisi poudarjali predvsem "množičnost vere, doživljanje Boga, druženje z mladimi iz različnih kultur ter vzpodbudo, da vstanejo, se premaknejo, in da so v Cerkvi sprejeti", pravi Peter.

Nadaljuje, da je na SDM kljub izjemni raznolikosti udeležencev vsak lahko našel nekaj zase, hkrati pa s srečanja odnesel tudi povsem različna sporočila – predstavljamo si lahko, da je denimo na predavanju relativno konservativnega ameriškega škofa Roberta Barrona ali pa pri pridigi na kateri od tradicionalnih latinskih maš, ki so bile darovane, slišal precej drugačne reči kot od kontroverznega jezuita Jamesa Martina, znanega po zelo "progresivnem" pristopu do LGBT tem.

"Takšnih razlik je bilo veliko in tudi papež v svoji značilni po eni strani preprosti, po drugi strani pa dvoumni govorici je omogočil, da so se te razlike še potrdile na skupnih dogodkih, saj ga je vsak lahko razumel po svoje, kar lahko predstavlja izziv za enotnost Cerkve v prihodnje," meni naš poročevalec.

Množice mladih vernikov so zasedle lizbonske ulice, parke ... Foto: Peter Merše


Organizatorji so napovedovali, da pripravljajo najbolj trajnostno naravnan SDM doslej – in res je bila pozornost namenjena tudi skrbi za okolje, tako v obliki vsebine, denimo videa o podnebnih spremembah, ki se je predvajal po vigiliji, kot tudi konkretnih korakov: udeleženci so dobili trajno plastenko, ki so jo uporabljali ves teden, tisk knjižic s programom pa je nadomestila mobilna aplikacija – ki pa zaradi slabega delovanja in povezanih ovir ni bila idealna rešitev.

Kritike so zadevale tudi vprašanje odnosa do svetega, ki ga na tolikšnih dogodkih včasih ni lahko ohranjati. Mnoge je pri sveti maši zmotilo deljenje obhajila, Kristusovega Telesa, iz plastičnih posodic, zavitih v polivinil, izbor glasbe, tudi razdalja do središča dogajanja na oltarju je bila spričo množice lahko zelo velika. Po drugi strani pa je pogled na milijon ljudi, ki v tišini pokleknejo pred Najsvetejše, čeprav je to kilometer daleč, izjemen, dodaja Merše.



Kakšen vtis je pustila organizacija? Kot pravi, sta bila gostoljubje in trud domačinov res velika, nekateri vidiki – glede varnosti ali pa možnosti spremljanja prevodov vsebine – pa so bili na trenutke rahlo kaotični.

Kaj pa so povedali slovenski romarji? Brina Rednjak s Katoliške mladine, koordinatorka slovenske odprave na SDM, pravi, da je bilo celotno srečanje zelo lepa izkušnja – "Eno leto smo res trdo delali za to in zdaj se dogaja. Čeprav smo morali tudi ta teden še marsikaj postoriti, je vse steklo res lepo. Slovenske kateheze so bile res dobre, boljše, kot smo pričakovali," pravi Brina, ki je kateheze izpostavila tudi kot največji izziv za slovensko odpravo, saj so pozno dobili izhodišča, hkrati pa jih morali pripraviti tako, da ni šlo le za "eno dolgo pridigo", ampak za približanje mladim. Uspelo jim je s povabilom različnim duhovnikom in mladim, ki so podali svoja pričevanja, pravi.

Po lizbonskih cerkvah so potekale kateheze in mnogi drugi dogodki. Foto: Peter Merše


Tilen Čebulj, koordinator taizejskega novoletnega srečanja mladih, ki konec decembra prihaja v Ljubljano, pravi, da je SDM presegel marsikatera pričakovanja, organizatorji so se izkazali.

Tudi zanj je bil dogodek močna duhovna izkušnja z različnimi poudarki – po eni strani so prišli mladi, ki pričakujejo, da se bo Cerkev bolj odprla in prekinila z nekaterimi vzorci, pogovarjal se je s Portugalci, "ki jim gre na živce, da se Cerkev nič ne zgane", z Afričani, "ki pravijo, kako pomembno je, da se tukaj srečamo in spletemo prijateljstva, ki bodo spreminjala svet", pa tudi z mladimi, ki želijo, da je Cerkev zvesta Kristusu, "ne zgolj neka nevladna organizacija", pravi.

Komentiral je tudi očitke v povezavi s slednjim – da so ključni poudarki srečanja bolj primerni za kak NVO kot za Cerkev: "Mislim, da so koncepti, o katerih govori papež, dobili neko obličje. Dobili smo konkretno izkušnjo bratstva, ki morda, ko o njem samo bereš, zveni srhljivo. Mednarodno prijateljstvo in zaupanje v človeka ter kako pristopati. To je čar teh masovnih krščanskih dogodkov. 

Poudarki, ki bi lahko koga strašili, niso bili prevladujoči. Papež je močno poudarjal, da nas Bog ljubi, kliče po imenu in ima za nas pripravljeno nekaj velikega. Vsi smo poklicani in zato mora za vse biti, in tudi je, prostor v Cerkvi. Ostaja tudi poudarek, da nikakor ne smemo le čakati, da bodo papež in duhovniki vse spremenili, ampak je vsak poklican, da je sprememba. 

Na prejšnjem SDM si ne bi predstavljal, da bom stal na SDM odru, pa se je zgodilo. Bog preko majhnih splete veliko stvar," je povedal Tilen Čebulj.

Tudi drugi mladi iz Slovenije so izpostavili obsežnost in raznolikost dogajanja, dobro pripravljene kateheze, papeževe nagovore, množičnost in dobro vzdušje. "Nagovarjajo predvsem posamezni trenutki, še posebej tišina pred najsvetejšim, ali med postajami križevega pota, ko milijonska množica utihne pred Kristusom," je dejal Aleks, Benjamin pa je izpostavil še različnost kultur z vseh celin, ki so prišle skupaj.

Na koncu SDM so, kot je običajno, razglasili kraj in čas naslednjega srečanja: katoliški mladi se bodo prihodnjič zbrali leta 2027 v južnokorejskem Seulu. Podobno srečanje v nekoliko manjši obliki pa bo ob jubilejnem letu 2025 potekalo tudi v Rimu.

[video width="1344" height="756" mp4="https://www.domovina.je/wp-content/uploads/2023/08/20230806_071801.mp4"][/video]
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike