Mediji prepoznavajo porast tradicionalnega katolištva med mladimi. Zakaj ga je vse več in kako te mlade izgubljamo?
- 25. 2. 2024 ob 11:21
- 37 komentarjev
Govoriti o delitvi katoličanov na »moderne«, »modernistične« ali »progresivne« in na drugi strani »tradicionalne«, »tradicionalistične« in »konservativne« je v zadnjih letih postalo nekaj običajnega v katoliških medijih. Razdeljenost so začeli prepoznavati tudi tisti sekularni – celo voditeljica RTV Slovenija je ob poročanju o javnih molitvah rožnega venca na Kongresnem trgu ugotavljala, da so glede njihove primernosti nesoglasni katoličani sami med seboj.
Sicer pa posvetni mediji prepoznavajo predvsem trende, iz katerih je moč napraviti dobro brano zgodbo. Londonski The Standard je tako pred kratkim pisal, da se generacija Z »nenadoma navdušuje nad katolištvom« in odkriva »najbolj intenzivno, najbolj slovesno latinsko mašo«. Kolumnistka je za podkrepitev naštela »zvezdniške« spreobrnjence iz zadnjih let, kot je holivudski igralec Shia LaBeouf, posamezne primere mladih in trende na družbenih omrežjih.
Med slednjimi jo čudi priljubljenost objav z estetiko gregorijanskih koralov, kadila, s tančicami pokritih deklet, gotskih katedral, rožnih vencev ali pa z zgodbami spreobrnjenih feministk in zabavnih duhovnikov v talarjih, ki naj bi »preplavile TikTok«. Kot razloži eden izmed mladih katoliških influenserjev, Avstralec s čez 100 tisoč sledilci na TikToku, »generacijo Z v katolištvo privlači to, kako radikalno drugačno je od naše sodobne sekularne kulture. Če nas sekularna kultura sili k nezvestobi, katolištvo spodbuja k monogamnim, ljubečim odnosom. Če nas kultura napeljuje k pretiranemu potrošništvu, nas katolištvo navdihuje za zmernost in iskanje zadovoljstva v tem, kar je resnično pomembno – našem odnosu s Kristusom«.
Če pustimo ob strani površinskost obravnave v omenjenih medijih, lahko ugotovimo, da nekaj prikažejo točno, piše Thomas Edwards za Catholic Herald: to je želja mladih po bolj spoštljivih in pravovernih izrazih katoliške vere. Gre za hrepenenje po kulturi in identiteti preteklosti, časa, ko se je njihovo religijo jemalo resno in je bila izražana v čudovitih oblikah. Papež bi za to uporabil slabšalni izraz »indietrismo«, a gre le za zavedanje, da nam je bilo prikrito tisto, kar bi moralo biti naša prirojena pravica, meni Edwards. Takšen obrat med mladimi potrjujejo tudi konkretne raziskave in številke v različnih skupnostih, o čemer smo na Domovini že večkrat pisali.
Gre za hrepenenje po kulturi in identiteti preteklosti, časa, ko se je njihovo religijo jemalo resno in je bila izražana v čudovitih oblikah.
V resnici so delitve na »konservativne« in »progresivne« katoličane, če jih je že treba tako poimenovati, v veliki meri generacijskega in geografskega značaja. Če zahodnjaški pripadniki generacije babyboom množično ne razumejo obrata mlajših, ti pa se že kar pregovorno posmehujejo ostajanju prvih v »modernističnih zablodah« prejšnjega stoletja, prav tako drži, da se katoliški Afrika in Azija v splošnem vse bolj zoperstavljata Cerkvi preostalih delov sveta in ugotavljata, da so problemi, ki jih eni in drugi vidimo kot pomembne, povsem različni. Vse to vodi v nekakšno »Cerkev dveh hitrosti«, v kateri se Vatikan približuje zahodnjaški progresivni agendi ter še večja odstopanja v praksi dovoli denimo nemškim ali belgijskim škofom, hkrati pa zadržanim Afričanom dopušča, da novosti ne sprejemajo in ostajajo pri ustaljenih, nedvomno pravovernih praksah, kot se je zgodilo po objavi deklaracije Fiducia supplicans. Vendar pa se zdi, da za »tradicionalne tendence« mlajših sobratov na Zahodu Vatikan nima podobnega posluha, ampak ostaja pri represivnem pristopu.
Čeprav nekateri komentatorji tega še ne prepoznavajo, so trendi, o katerih pišemo, jasno vidni tudi v slovenski Cerkvi. Potem ko je ljubljanski nadškof pred časom darovanje »tradicionalne latinske maše« namesto škofijskemu duhovniku, ki je v njej videl bogastvo in veliko pastoralno priložnost, zaupal stiškemu menihu, ki v tem, kot je sam dejal, vidi dejanje pokorščine škofu, se je skupnost razdelila, a je kljub temu število vernikov, ki se vsako tretjo nedeljo v mesecu zbirajo v stiški baziliki, doslej močno naraslo, njihova povprečna starost pa ni dosti višja od 20 let.
Po vsem že napisanem pa je treba opozoriti, da so vse naštete oznake – »tradicionalisti«, »progresivci« itd.– zares uporabne izključno za obravnavo socioloških trendov in pojavov, kakor jih vidimo z vidika posvetne analize. V resnici se namreč katoličani, kot je na teološki konferenci v Zagrebu novembra poudaril kardinal Müller, ne moremo deliti glede na politični spekter. Edini dve kategoriji sta zabloda ali pa prava resnica. »Postavljajo nas na levo ali desno, kakor da bi šlo za neko orientacijo v prostoru, a mi se orientiramo le po Kristusu.«
A danes je denimo duhovnik, ki v skladu s pravili (!) ljubljanske nadškofije nosi talar, označen za sumljivega tradicionalista, kdo drug, ki brez sramu postavlja pod vprašaj celo dogme svoje vere, pa brez težav predava na teološki fakulteti.
Možno je torej le biti pravoveren, sprejemati nauk, ki je razodet (in nobenega novega razodetja ne bo), ali pa ne. Seveda pri izrazih vere, različnih karizmah in pobožnostih obstaja določena svoboda, saj Cerkev ni diktatura. A danes je denimo duhovnik, ki v skladu s pravili (!) ljubljanske nadškofije nosi talar, označen za sumljivega tradicionalista, kdo drug, ki brez sramu postavlja pod vprašaj celo dogme svoje vere, pa brez težav predava na teološki fakulteti. V prilogi deklarirano katoliškega tednika se lahko znajde članek, v katerem pater frančiškan ne le zavaja, ampak celo neposredno spodbuja h kršenju navodil Cerkve glede načina prejemanja svetega obhajila (glej članek v Slovenskem času in dokument Redemptionis sacramentum), cerkveni glasbenik, ki prebira navodila Cerkve glede liturgične glasbe in spodbuja k temu, da bi se jih držali, pa je rigidnež s psihičnimi težavami, da ne omenjamo še kakih hujših oznak, ki smo jih slišali.
Mladi, ki vero jemljejo dovolj resno in želijo iti globlje, bodo za duhovno oskrbo, kakršno potrebujejo, prejkoslej poskrbeli. A hudo žalostno je, da morajo ponjo odhajati izven svojih župnij, skupnosti in celo svoje države. Žal je končno krivdo za to težko pripisati komu drugemu kot domačim škofom.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave
Avre ni več: ljudje na referendumu prizemljili Roberta Goloba
Proti pokojninski reformi tudi eden najbolj znanih kolesarjev
Protipravna zelena luč za novogradnjo ustavne sodnice Špelce Mežnar
Kaloh in Kordiš z enako idejo, kdo bo pobral politične točke?
Referendum kot plebiscit proti trenutni oblasti
Ekskluzivno za naročnike
Avre ni več: ljudje na referendumu prizemljili Roberta Goloba
Protipravna zelena luč za novogradnjo ustavne sodnice Špelce Mežnar
Referendum kot plebiscit proti trenutni oblasti
Prihajajoči dogodki
Ansambel Saša Avsenika in Firbci - Žur leta Pr' Pišek
14. grajski dnevi
Mednarodni dan muzejev na gradu Bogenšperk
Tečaj študijskega risanja in slikanja za otroke
Video objave
Izbor urednika
Okrogla in prenovljena: 200. številka tednika Domovina
37 komentarjev
baubau
Spoštovani Aljaž Kraševec, mnenje g. Jenka v zadnji Družini je pač mnenje. Ker pa vse nas katoličane vežejo uradno veljavna navodila pristojnega aktualnega Cerkvenega učiteljstva-z dopolnitvami vred-je edino pravilno, da sledimo tem. Nasledniki apostola Petra imajo namreč od Gospoda podeljeno oblast zavezovati in razvezovati. Trdno pa verujem in zaupam , da tako kot od začetka tudi današnjo Kristusovo Cerkev vodi predvsem Sveti Duh.
Aljaž Kraševec
Spoštovani/a baubau. G. Jenko ni podal svojega "mnenja", saj se je v svojem članku, kar 4-krat skliceval na cerkveno učiteljstvo. Na drugi strani pa se je g. Mari Osredkar v svojem članku skliceval na "svoje mnenje" (beri subjektivno presojo), ko denimo trdi, da so tisti, ki se obhajajo kleče in na jezik to delajo zaradi tega, ker hočejo biti nekaj posebnega. Torej ravno obratno je res, kar Vi trdite.
baubau
Če so ti mladi, ki jih privabljata starodavni latinski obred in gregorijanski koral, res Kristusovi, jih drugi, ki smo prav tako Kristusovi, nikakor ne izgubljamo in ne moremo izgubiti. V Hiši Njegovega in našega Očeta je mnogo bivališč...tako nam je povedal.
baubau
Urbanu Šifrarju izrecno oporekam: Noben frančiškan NE "zavaja ali celo neposredno spodbuja kršenja navodil Cerkve glede načina prejemanja svetega obhajila", kot pišete v svojem zapisu! To ni res in dobronamerno lahko sklepam le, da nekaterih stvari pač niste v celoti pravilno razumeli. Prav tako tudi NI res, da je slovenska Cerkev razdeljena. Prav nasprotno; Kristusova Cerkev v Sloveniji si prizadeva slišati vsakega katoličana in mu streči po Kristusovem vzoru. Zato tudi tako kot katoliška Cerkev sicer, dopušča tudi izredne oblike obhajanja Evharistije. A to so in ostajajo izredne oblike.
baubau
Še tole: V zadnjem februarskem Slovenskem času(ki je, mimogrede, naš najboljši mesečnik) objavljen prispevek avtorja dr. M. Osredkarja-docenta na Teol. fakulteti- in v njem navedena dejstva so teološko popolnoma točna in pravilna.
Aljaž Kraševec
Gospod/a baubau. Prispevek niti iz zdravstvenega vidika ni točen, kaj šele iz teološkega. Osebno sem poslušal predavanja g. Osredkarja in že takrat smo poslušali bolj mnenja raznih teologov kot pa učenje cerkvenega učiteljstva. Glede obhajila pa si preberite komentar Valentina Jenka v zadnji družini na str. 20.
Johan
Berem naprej, toda, že v naslovu je zaznati "bistroumni nesmisel".
baubau
Res je v naslovu nesmisel a ne bistroumni...
Johan
Spodaj je dokaz, da se tudi desničar in levičar lahko strinjata(-va). Le zakaj se ne bi strinjala tudi v odnosu do (in spoštovanju!) praznikov, npr.!?
debela_berta
Ljubljana, a to je replika na mene ali na Sonatina? Jaz namreč očal ne rabim in odlično vidim! Prav tako tudi spoštujem (nekatere) božje zapovedi in ne lažem! Če meniš pa da ležem, si vljudno vabljen v našo faro in preveriš resničnost mojih trditev.
Ohhh, kako se boš pogreznil v tla zaradi resnice, ki jo govorim... Pa en lep dan ti želim.
Miha12345
... in še to - Jezus je zagovarjal ločitev vere od države ko je pridigal, "daj Cesarju kar je cesarjevega in Bogu kar je božjega" (Marko 12,17), ter tudi ko je rekel "moje kraljestvo ni od tega sveta" (Janez 18,36). To je spet za razliko od tistih ki bi svojo vero vsiljevali vsem na tem svetu skozi državo, politiko in zakone -,zakoni proti splavu in gejih (o čemur Jezus ni izustil niti besede), "krčanske" politične stranke ter druga vtikanja Cerkve v politiko, itd, Ker je učil "obrni drugo lice" najbolj odločno bi obsodil vse vojne v imenu vere (križarske vojne, katoliško-protestantske klavnice, od papeža odobrene osvajalne vojne katolikov po Južni Ameriki s, po zahodnih zgodovinarjih, desetinam milijonov žrtev, verska vojna ki jo je slovenska Cerkev zganjala na strani etnocida nad Slovenci, z 75.000 žrtev, itd)
Aljaž Kraševec
1. Mr 12,17 in Jn 18,36. Preberite si delo sv. Avguština O Božji državi, kjer boste dodobra razumeli, kaj je Jezus mislil s temi svojimi besedami. Za razlago teh besed bi gotovo bolj verjel sv. Avguštinu, kakor Vam. 2. Zakoni proti splavu in gejih. Jezus se je skliceval na Sveto pismo stare zaveze v kateri sta obsojena oba greha, ki jih Vi omenjate. 3. V imenu Jezusa in Katoliške Cerkve se je storilo mnogo hudega - vendar je potrebno priznati, da je bilo to ime vedno zlorabljeno, saj pravilno ugotavljate, da Jezus ni učil morije. Krivični pa ste z enostranskim poudarjanjem grehov prejšnjih dob, saj ima Katoliška Cerkev zasluge za marsikatero dobrino - denimo že to, da niste (predvidevam) musliman, ki pa ima v koranu zapisano nasilje do nevernikov.
Miha12345
Spet o krščanstvu in niti besede o Kristusovem učenju. To da nekateri konzervativci zagovarjajo latinsko mašo, kaže da hočejo njegovo vero spremeniti zgolj v nek nerazumljiv misticizem in prazne obrede, da bi prikrili njegova učenja, ker evo kar je Jezus pridigal:
"Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike” (Mt 5,43-44).1 To je v totalnem nasprotju s tistimi anti-kristi ki nenehno bruhajo satansko sovraštvo do vseh različnih
Jezus je govoril "Ne sodite, da ne boste sojeni!" (Matej 7,1) Ko je zaustavil drhal ki je kamenjala prešuštnico, Jezus je rekel “Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo!” (Janez 8:7). To je za razliko od tistih anti-kristov ki so vedno drugim sodijo in so v prvih vrstah pri verbalnem kamenjanju LGBT oseb
Jezus je s priliko o usmiljenem Samarijanu učil, da ljudje ne smemo soditi in sovražiti po tem, kar so (Samarijani so bili prezirana etno-verska skupnost), ampak le po tem, kar delajo, in v tem primeru se je "tuji" in preziran Samarijan izkazal kot veliko boljši človek, veliko bolj "naš bljižnji" kot pa "naš" duhovnik
Vernikom je naročil: "In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil" (Matej 6,5) Torej nasprotno od tistih ki prirejajo performanse z javnim molitvam
Jezus je govoril "gorje farizejom", torej duhovnikom ki se ukvarjajo samo z verskimi obredi in prepovedmi, ampak nimajo nič božje ljubezni v sebi (Matej 23)
Torej to so Jezusova osnovna učenja, tiski ki se jih ne držijo pa nikakor ne morejo reči da so kristjani. Ko pridejo na sv. Petra vrata takšnim prav nič ne bo pomagalo koliko latinskih maš ali gregorijanskih koralov so poslušali, koliko kadil in svečk so prižgali, koliko krat se javno na trgu ali pa z rožnim vencem molili, s tančicami pokrili, gotske katedrale obiskali, itd, ker Jezus je nešteto krat svaril pred lažnimi verniki
Peter Klepec
Ko je Jezus pravil zgodbo o Samaritanu, ni mogel vedeti, da bodo nekoc, nekje domacini smatrani za ta slabe, ne tujci. Skoda, da ne more dodati nove zgodbe.
baubau
Videti je, Miha, da vsaj deloma poznate Kristusa. Zdaj pa kar za Njim.
Aljaž Kraševec
Rad bi odgovoril osebi, ki se skriva za imenom “Miha 12345”. 1.Glede: “niti besede o Kristusovem učenju” - najprej članek ni namenjen v prvi vrsti razlaganju te ali one Jezusove besede, kakor potem Vi citirate Jezusov stavek. Vsekakor pa v Urbanovem članku med vrsticami moremo najti Jezusov nauk: npr. “katolištvo nas navdihuje za zmernost in zadovoljstva v tem, kar je resnično pomembno - našem odnosu s Kristusom” V tem stavku se skriva Jezusov nauk o ljubezni do Boga, kakor ga Vi omenjate. 2.Glede: “nerazumljivega misticizma in praznih obredov” - Prvič: Jezus je vsako soboto šel v shodnico (Lk 4,16); Jožef in Marija sta pohvaljena, da sta storila vse po Gospodovi postavi (Lk 2,23.24.39). Stara zaveza je del razodete Božje besede in v njej najdemo zelo natančna liturgična navodila (prim. 3 Mz 1-7,38). Drugi vatikanski koncil je izjavil, da je bogoslužje (liturgija) “izvrševanje duhovniške službe Jezusa Kristusa” in “ vrhunec , h kateremu teži delovanje Cerkve, in hkrati vir, iz katerega izvira vsa njena moč.” (Kostitucija o svetem bogoslužju (B) 7 in 10). Torej glede tega se motite in tudi mešate dva področji v veri. Mešate bogoslužje in ljubezen do bližnjega, ki sta dve ločeni temi pa čeprav tesno povezani. 3.Glede: “antikristov in bruhanje sovraštva in sojenja” - V evangeliju Jezus pravi: “Ne sodite, da ne boste sojeni!” (Mt 7,1) in pravi tudi “Ne sodite po videzu, ampak sodite s pravično sodbo” (Jn 7,24). Neumno bi bilo torej misliti, da bi Jezus od nas pričakoval, da naj ne presojamo dejanj oseb po moralnih načelih, ki izvirajo iz evangelija, češ to je prav ali narobe. Če bi Jezus to učil, potem bi morali sprejeti, da je bil Jezus relativist, kar pa seveda ne gre, ker pač ni vseeno ali si Mati Terezija ali pa Hitler. V zgodovini se je na vse mogoče načine že pokazalo, da sovraštvo bruha iz tistih, ki zagovarjajo laž in ne iz resnice. Ni Jezus (ki je trdil, da je resnica) umoril farizejev, pismoukov in velikih duhovnikov, ampak so ti zadnji umorili Jezusa (za katere je Jezus trdil, da v njih ni prostora za njegovo besedo, ki je resnica - prim. Jn 8,37). To vidimo tudi v totalitarizmih zanjega časa in tudi v LGBT skupinah, ki zagovarjajo neresnice. Ko spominjate na priliko o Samarijanu - ravno to je storil g. Urban: presodil je dejanja. Glede tega se torej motite in nepravilno aplicirate Jezusovo priliko. 4.Glede Mt 6,5 - na to sem v večji meri odgovril v točki 2. Dodal pa bi še tole iz KKC 2701: “Ustna molitev je v krščanskem življenju nekaj nujno potrebnega” in 2704: “Ustna molitev je zaradi tega, ker je zunanja in tako v polnosti človeška, v odličnem pomenu molitev množic.” Jezus je molil skupaj z učenci (prim. 14,26). Pa tudi vsa 2000 letna zgodovina krščanstva s svetniki na čelu priča o pomembnosti notranje molitve in zunanjega izraza le te v bogoslužju Cerkve. 5.Glede “gorje farizejem” - vaše enačenje farizejev z duhovniki je subjektivno mnenje, saj nima zgodovinske podlage, kaj šele teološke. Pri omenjenih beseda pa je Jezus vedno podal razlago zakaj jim gorje. Poleg tega pa je iz evangelija in zgodovisnkih poročil znano, da so bili med njimi tudi pravični - npr. Nikodem in Gamaliel. 6.Glede “Ko pridejo pred sv. Petra... in lažni verniki” - kako veste, da so vsi našteti lažni verniki?
Igor Ferluga
Nič nimam proti "tradicionalistom" in nič nimam proti " modernistom". Nic nimam proti tradicionalnem latinskem obredu. Še manj proti gregorijanskemu koraku. Ne vem, kdo bi proti temu sploh kaj imel.
Imam pa precej proti prenapetosti in domisljavosti. In tudi proti "generacijski" kolektivistični zavesti. In proti tistim, ki so s premalo znanja preveč polni sami sebe in druge, drugega mišljenja ali starejše generacije ali cerkvene avtoritete dajejo v nič. Mišljenje o lastni pravovernosti in kako drugi niso prave vere, da prave vere ni papež, da prave vere niso naši slovenski škofje, je enostavno rečeno skrajno domišljavo. Je v svojem antipodu ponižnosti nekrscanski odnos in je nek neracionalen odnos dobe postmoderne samozagledanosti in poljubnosti. Je približno tako kot da bi dijakinja sestrske šole poučevala izkušenega nevrokirurga, kako operirati redek možganski tumor. Pristna krščanska pot je vse kaj drugega kot stalno nerganje, zaničevanje večinskega dela katoliškega občestva in vseh avtoritet znotraj njega. Skratka spodbujanje razdora. Kolikor spremljam tiste, ki se v Sloveniji razglašajo za tradicionaliste in se zbirajo pri drugačnem obredu, je hitro možno pri neredkih posumiti na težavne osebnostne strukture ali celo motnje in včasih opaziti prenapetostno in fanatično držo. Ki iz te skrajnosti neredko pade v drugo skrajnost, popolnega odpada od krščanske vere. Da ne razglabljamo naprej o veliki popularnosti new agea in paraznanosti, ki ji slepo sledi kar znaten del tako opredeljenih katoličanov, tudi v zvezi s covidom. Katolištvo kot neka sekta. Obenem pa se skušajo sklicevati na papeža Benedikta, češ da je on bil povsem druga zgodba. Naj preberejo, kaj je Ratzinger pisal v enciklikah o odnosu med znanostjo in vero in kakšna je bila njegova vloga pri koncilu, ki ga praviloma zaničujejo. A koncil je del prave katoliske vere!
Realist
Se pridružujem vašemu zapisu. Dodal bi še da imamo skrajnosti na obeh polih. Smešno, potrebujemo ekumenizem znotraj katolištva, mogoče še bolj kot ekumenizem med verstvi. Razkorak med orto modernisti je ker vozijo prehitro in pustijo tiste na daleč zadaj ali pa jih sploh nočejo vzeti na svojo pot zaradi svoje prevzvišenosti. Zdaj pa se dogaja kontra efekt, tradicionalisti v celoti zavračajo moderniste, ker so preplavili katolištvo s svojo vzvišeno teologijo in imajo primat. In potem se nam zgodijo učeni rupniki. Perekanja med farizeji. Jezus bi zopet ubral tretjo pot, okaral bi obe drži in klical Zaheje, Marte, Mateje in Johane.
A. Novak
»Moderne«, »modernistične« ali »progresivne« katoličane čaka izumrtje in to skoraj, o tem ni nobenega dvoma. Papež Frančišek jim morda daje še nekaj upanja, ki je pa zgolj utvara.
Johan
To sem za tretje tisočletje napovedal tudi sam!
Johan
Bi dejal, da to velja za oboje, tradicionaliste in moderniste. Najdlje bodo najbrž vztrajali supermodernisti in strpneži.
Igor Ferluga
Nič nimam proti "tradicionalistom" in nič nimam proti " modernistom". Nic nimam proti tradicionalnem latinskem obredu. Še manj proti gregorijanskemu koraku. Ne vem, kdo bi proti temu sploh kaj imel.
Imam pa precej proti prenapetosti in domisljavosti. In tudi proti "generacijski" kolektivistični zavesti. In proti tistim, ki so s premalo znanja preveč polni sami sebe in druge, drugega mišljenja ali starejše generacije ali cerkvene avtoritete dajejo v nič.
Mišljenje o lastni pravovernosti in kako drugi niso prave vere, da prave vere ni papež, da prave vere niso naši slovenski škofje, je enostavno rečeno skrajno domišljavo. Je nekrscanski odnos in je neracionalen odnos dobe postmoderne samozagledanosti in poljubnosti. Je približno tako kot da bi dijakinja sestrske šole poučevala izkušenega nevrokirurga, kako operirati redek možganski tumor. Pristna krščanska pot je vse kaj drugega kot stalno nerganje, zaničevanje večinskega dela katoliškega občestva in vseh avtoritet znotraj njega. Skratka spodbujanje razdora. Kolikor spremljam tiste, ki se v Sloveniji razglašajo za tradicionaliste in se zbirajo pri drugačnem obredu, je hitro možno pri neredko posumiti na težavne osebnostne strukture ali celo motnje in včasih opaziti neprofitno prenapetostna in fanatično. Ki iz te skrajnosti neredko pade v drugo skrajnost, popolnega odpada od krščanske vere. Da ne razglabljamo naprej o veliki popularnosti new agea in paraznanosti, ki ji slepo sledi kar znaten del tako opredeljenih katoličanov, tudi v zvezi s covidom. Katolištvo kot sekta. Obenem pa se skušajo sklicevati na papeža Benedikta, češ da je on bil povsem druga zgodba. Naj preberejo, kaj je Ratzinger pisal v enciklikah o odnosu med znanostjo in vero in kakšna je bila njegova vloga pri koncilu, ki ga tako zaničujejo. Koncil je del prave katoliske vere!
Johan
Zanimivo. Ferloga nima nič proti tradicionalistom, niti proti modernistom. Kar so navsezadnje, obiji "naši". Zelo izpiljen in izpričan pa ima tudi odnos do tradicionalistov in modernistov na levici. Ti, seveda niso "naši" in njegovi.
Thor
Bolj od prepira o oslovi senci v Cerkvi na Slovenskem potrebujemo nove vernike, Če se boste mladi, ki se zbirate pri stiškem patru, v kratkem poročili in imeli kopico otrok (ni treba 15, recimo 7), potem boste dokazali, da ste v prizadevanjih iskreni in niste zgolj pozerji, ki, podobno kot večina ostalih mlačnih katoličanov, od Boga ne sprejema otrok.
Realist
Ne sodite kar vse povprek. Mogoče jih pa bolijo vaši komolci in hud jezik?!
Realist
Pridige škofov so postale dolge in kompleksne, celo daljše od evangelija samega.
Mene bolj pritegnejo besede, ki jih nekdo govori iz sebe in iz srca. Premoljene pridige iz notranje izkušnje in iz vsakdanjega življenja ter vzete iz konkrektnega okolja v katerem smo tu in zdaj.
Je pa res da so danes duhovni pastirji obremenjeni z birokracijo in z ritmom cerkvene liturgije in zahtevnega vsakdaba.
Pomagajmo jim, za začetek z molitvijo in klicanjem Svetega Duha.
Rokc5
Odličen članek! Kot je avtor omenil se še enkrat več kaže razlika med katoliško tujino in slovenskim katoliškim otočkom, ki igra neko svojo »posebno« igro.
Ker gre za konkretne družbeno-kulturno-idejne trende, so o tem pojavu množično pisali številni tuji mediji, iz glave vem za The New York Times, National Geographic, The Guardian, The Economist, pa vsi glavni francoski televizijski kanali. Slovenci smo tu glede ukvarjanja s to temo v medijskem mainstreamu spet veliki zamudniki.
Vsi molimo za slovenske škofe, da bodo prevzeli skrb za VSE njim zaupane vernike in da bodo realno pogledali na razvoj trendov v globalnem katolištvu. Igranje slovenskega (»posebnega«) otočka na dolgi rok preprosto ne bo možno in to si bomo morali vsi priznati. Tako kot imajo svojo duhovno oskrbo slovenski karizmatiki, foccolari, zakonske skupine, mladinske skupine, si jo zaslužijo tudi katoliška občestva, ki se zanimajo za bolj tradicionalne oblike katolištva in jih želijo gojiti in obujati.
Še enkrat, tu NE gre za neko mini skupino 30 ljudi, enega samega duhovnika in skupino, ki bi se zbirala na eni sami lokaciji v celotni Sloveniji. Številke so bistveno, bistveno višje. In škofje bodo morali v vlogi pastirjev tem ljudem po vsej Sloveniji nuditi duhovno-pastirsko oskrbo. Seveda, potrebno je podpirati domačo župnijo, absolutno! Ampak zakaj bi imeli strah, da se verniki poleg (!) sodelovanja v domači župniji, angažirajo tudi v skupinah, ki skrbijo za širjenje bolj tradicionalnih oblik katoliške duhovnosti in se nekajkrat na mesec, ali celo 1x tedensko, udeležijo tudi normalno dostopne tradicionalne oblike liturgije.
Prav tako ne gre samo za tradicionalne maše, gre npr. tudi za številne slovenske duhovnike, ki bi želeli v bogoslužje samo vpeljati določene bolj tradicionalne liturgične vidike in jim je bilo to prepovedano, gre tudi za številne katoliške laike, ki nimajo pravice izražati svojih stališč v katoliškem medijskem prostoru, ker le-ta naj ne bi bila »dovoljena« oz. v skladu z »novimi, modernimi oblikami vere«.
Trenutni neprijazni globalni trendi se nedvomno obračajo in očitno mlade generacije iščejo pri izvirih, ker ne najdejo utehe v poplitvenih modernih oblikah vere (ploskanje, vse je lepo, veselimo se, vse je v redu). Če nam hiša gori, ne moramo obrezovati grmička na vrtu.
Navsezadnje pa bo za prihodnost Cerkve na Slovenskem tudi pomembno, da ne damo vseh jajc v eno košaro trenutnega sinodalnega 'pusha' in naivno čakati na neke magične liberalne prelomne reforme iz Vatikana. Pomislimo, verjetno enkrat v prihodnosti prišlo tudi do sprememb na Petrovem sedežu z drugačno usmeritvijo. In kaj bomo kot Cerkev v Sloveniji naredili takrat? Benedikta XVI. so številni v Sloveniji ignorirali, tokrat glave pač ne bomo morali zariti v pesek. Če bomo želeli kaj sploh ohraniti bodo spremembe slovenskega liberalnega katoliškega statusa quo nujne in neobhodne …
Sonatine
Amen.
debela_berta
Jst v naši cerkvi ne vidim prav nobene mladine. Samo stare none. Mladi do birme vsi zdolgočaseni in prisiljeni, nato pa cerkve ne povohajo več.
Tako da je ta novica en navaden trač.
Sonatine
V naši pa se mi je oni dan prav milo storilo ko je k maši prišla kar zajetna skupina najstnikov, in kar hodijo (bolj kot jaz, žal). Ti mladi tvorijo že skoraj polovico vseh pri maši. Tudi sama opažam to povečano zanimanje mladih v naši župniji že kakšno leto morda, kjer smo blagoslovljeni s čudovitim župnikom, skrben in dober človek je to, njegove maše pa pravi obliž na dušo. Upam, da bo trend obstal.
Ljubljana
Kupi si ocala In ne pisari bedarij, lazi in izmisljotin.
debela_berta
Mediji lažejo, tako da temu ne verjamem...
vrednote
misijonarji, ki so porazgubljeni po svetu, bi bili krvavo potrebni doma.
In tudi v Evropi.
Potrebujemo duhovnike in predvsem laike, ki bodo znali prisluhniti mladim in jih bodo motivirali na bolj sodoben način.
Cerkev je s svojim aparatom postala preveč okostenela.
Realist
Ljudje potrebujejo Jezusa tudi po svetu ne samo doma. Bog že ve kje si zaslužijo duhovnika. Smo že premalo molili, preveč premikali ustnice (če sploh) in premalo molili s srcem.
Realist
Pri modernistih je problem ena sama simbolika in psihologija. To mlade s čistim in preprostim srcem odbija.
Samo rupnikovo teologijo si vzemimo za primer, eno samo dolgovezenje in driblanje teoloških izrazov.
Mladi so začeli brati sveto pismo, tam Jezus govori tudi o peklu in možnosti večnega pogubljenja.
helena_3
*Samo rupnikovo teologijo si vzemimo za primer, eno samo dolgovezenje in driblanje teoloških izrazov.* Se strinjam! Mi je kolegica že pred leti (ko je bil rupnik še "in") priporočila v branje neke njegove razprave. Sem malo pogledala in ji knjižico vrnila z izjavo "ah daj, nakladanje". Toliko manj mi je razumljivo, da je veljal za "duhovno avtoriteto". Besedilo Nove zaveze zadostuje za življenje, ne rabimo nobenih "poglobljenih" teoloških razprav.
baubau
Sklepam, da sta Realist in helena 3 -kot tudi še nekateri drugi tule, najbrž teologa-v tem primeru je seveda čas, da utihnem, ker jaz pač nisem.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.