Na Dolenjskem nastala "vaška straža". Kaj je razlog in proti komu se organizirajo

Fotografija je simbolična (Foto: depositphotos.com)
POSLUŠAJ ČLANEK

Vlomi, kraje, več tisoč evrov vredne škode so postale vsakdan krajanov Ivančne Gorice, trdijo nekateri tamkajšnji domačini. 

Skupina krajanov Ivančne Gorice se je sedaj oblikovala v samooklicano "vaško stražo", so poročali v oddaji Svet na Kanalu A. V izmenah prebedijo vso noč, se sprehajajo po naseljih in varujejo premoženje.  

Zakaj je do tega prišlo? 

Kraje in vlomi so na območju Ivančne Gorice vse pogostejši, razlagajo domačini. Policije, ki bi glede tega morala kaj storiti, pa v tem trenutku ni, pravijo. Zato se je skupina krajanov oblikovala v t. i. vaško stražo. Gre za skupino devetih ljudi, ki v izmenah prebedijo vso noč, se sprehajajo po naseljih in varujejo premoženje. Zdaj že dva tedna zapored.  

Kot je za oddajo Svet povedal Darko Perko, direktor lokalnega podjetja in pobudnik vaške straže, so se za oblikovanje skupine odločili, ker se na njihovem območju pojavlja vse več kriminala, policija pa območja ni sposobna učinkovito nadzirati. Vsi so zaposleni in bi ponoči raje spali, kot pazili na premoženje, a po njihovih besedah druge izbire nimajo. 

“Imeli smo primer en teden nazaj, ko se je na gradbišču naredilo za 5000 evrov škode, storilca imamo posnetega. Od tega je minil en teden, pa nimamo nobenega odgovora, ne kako ne kaj so storili,” je za oddajo dejal Perko. 



Kot je poudaril, ne gre za vardo s kakšnimi pooblastili, vsi udeleženi so zaposleni, delodajalci, imajo družine. So pa vsi bili oškodovani, sedaj pa opazujejo in varujejo, kar lahko, ter o kriminalu obvestijo policijo. 

Krajani si želijo večje prisotnosti policije na terenu in hitrejše odzivne čase

Kot je za Domovino povedal podžupan občine Ivančna Gorica, Tomaž Smole, si občina želi, da bi policija opravila vse potrebno za zagotavljanje varnosti prebivalcev. Vendar pa razumejo ljudi, ki so se samoorganizirali, čeprav se jim zdi izraz “vaške straže” malce pretiran. 

Glede storjenih kriminalnih dejanj gre predvsem za vlome, tako na gradbišča kot na poslovne objekte, v stanovanja in hiše. Število ni bistveno naraslo, se je pa povečala storjena škoda, kar je bil tudi povod za samoorganizacijo. S policijo so imeli sestanek, na katerem jih je ta seznanila, da bi za zagotavljanje varnosti potrebovala vsaj 20 dodatnih ljudi. 

“Krajani si želijo večjo prisotnost policije na terenu in včasih tudi hitrejše odzivne čase,” je dejal Smole. A na policiji opozarjajo, da t. i. vaške straže predstavljajo varnostno tveganje, zato izrecno nasprotujejo njihovemu ustanavljanju, njihovo delovanje pa skrbno spremljajo.  

Zaradi slabih kadrovskih in prostorskih razmer je policija notranjemu ministrstvu letos tudi že podala pobudo za odpoved ustanovitve policijske postaje Ivančna Gorica.

Gre za romsko problematiko?

S policije so za oddajo Svet sicer sporočili, da letos v primerjavi z enakim obdobjem preteklih petih let ne beležijo povečanja števila kriminalitete. Vendar pa podatki kažejo, da je bilo letos storjene precej več škode kot v prejšnjih letih. Po navedbah v oddaji je tako število kaznivih dejanj zoper premoženje letos naraslo že na 183. Lani jih je bilo 170, predlani 130, v letu 2020 in 2019 pa 195 oz. 206. Skokovito pa je narasla škoda, povzročena ob kaznivih dejanjih. Iz 314.800 € v 2019 do 389.600 € lani, letos pa že 514.800 €.

Kaj pa kažejo uradne statistike?

V Sloveniji je sicer uspešno preiskanih okoli 30 % tatvin, petina velikih tatvin in četrtina poškodovanj tujih strani.

Se morda organizirajo proti romskim tatvinskim pohodom? Vaški stražarji poudarjajo, da s prstom ne kažejo na nikogar. “Romi so bili, so in bodo čisto v redu ljudje. Ampak vedno pa imamo nek odstotek prestopnikov, in tu ne govorimo samo o Romih. Krivice ne smemo delati samo njim,” pravi Perko.  

Policija sicer uradno ne vodi statistike o kriminalu, ki ga zagrešijo Romi, je pa na Dolenjskem precej razširjeno prepričanje, da so ravno tamkajšnja romska naselja gojišče vseh vrst kriminala. O pozivu županov enajstih dolenjskih občin za ureditev romske problematike, ki je na Dolenjskem precej pereča, smo na Domovini že pisali. 

Potrebna je kadrovska prerazporeditev 

Kot je za Domovino povedal nekdanji generalni direktor policije, dr. Anton Olaj, mora delo v skupnosti potekati tako, da policija opravlja svoje temeljno poslanstvo – varovanje skupnosti. Trenutno stanje je zato nenavadno in kaže, da je moralo nekaj iti narobe. To pa za policijo predstavlja zadrego. 

Stanje bi bilo treba ustrezno pregledati in kadrovsko prestrukturirati. Operativno situacijo bi bilo potrebno sproti spremljati. Vse skupaj kaže na odsotnost vodenja in spremljanja situacije, pravi dr. Olaj. 

Sam je prepričan, da bi bilo potrebno prerazporejanje kadrovskih resursov in k temu tudi poziva. Do te prerazporeditve bi namreč lahko prišlo, saj se je na meji s Hrvaško sprostilo večje število policistov – polovica teh pa bi se lahko brez problema prerazporedila v notranjost države. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

delo, fizično, delavec
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25