Dolenjski župani skušajo romske otroke spraviti v osnovne šole, a so brez podpore ministra Mesca. Macedoni ima zanj vprašanje

Kot smo pisali pred dnevi, so župani enajstih dolenjskih občin v državni zbor vložili predloge sprememb štirih zakonov, za katere verjamejo, da bi pripomogli k ureditvi romske problematike, ki je na Dolenjskem precej pereča, a ji država zaradi pozitivne diskriminacije manjšinske romske skupnosti v Sloveniji ne posveča pozornosti. Težave, ki izvirajo iz neurejenih življenjskih razmer ter odsotnosti iz slovenskega vzgojno-izobraževalnega procesa, tako padajo na pleča županov in lokalnih prebivalcev - zakonodajno pobudo jih je podpisalo kar 31 tisoč. 

Bistvo predlaganih sprememb zakonodaje je v spodbujanju Romov in ostalih prebivalcev Slovenije, da otrokom omogočijo vsaj osnovnošolsko izobraževanje, ki je pri nas sicer obvezno, a brez sankcij za kršitve. Predlogi vključujejo vezavo izplačila socialne pomoči in otroških dodatkov v denarju na obiskovanje osnovne šole, poenostavljen izbris iz evidence brezposelnih ter vezavo opravljanja vozniškega izpita na opravljenih vsaj 7 razredov osnovne šole.

 »Pri nas vsako leto celotna generacija romskih otrok izgubi realne možnosti za dostojno življenje, torej nadaljevanje šolanja oziroma zaposlitev,« v pogovoru za Domovino opozarja župan Novega mesta, Gregor Macedoni. Prepričan je, da če se otrok ne pošilja v osnovno šolo, se ne spoštuje temeljnjih družbenih vrednot. Po njegovih besedah je prav da imamo v naši državi poleg pravic tudi dolžnosti.

Dolenjski župani podpore pristojnega ministra Luke Mesca nimajo. A Macedoni njemu in koalicijskim poslancem, ki v parlamentu njihovih predlogov ne bi podprli, zastavlja vprašanje, kakšni so njihovi alternativni predlogi in kaj bodo za reševanje nedvoumne problematike storili.   

Vlada na zunaj ne kaže velikega zanimanja za zakonsko pobudo z več kot 30.000 podpisi, minister Luka Mesec pa je že rekel, da predloga ne podpira. Kakšne so vaše informacije glede odziva vlade?

Prepričan sem, da so vloženi predlogi zakonskih sprememb pomemben preizkus za slovensko politiko, ki ne more zanikati odgovornosti za večdesetletno slabšanje razmer. In to ne glede na politični pol. Seveda pa je glavnina odgovornosti za potrjevanje vloženih predlogov na vsakokratni parlamentarni večini, ki je z našo pobudo postavljena pred dejstvo, da odgovori, kakšno prihodnost najranljivejših slovenskih otrok želijo graditi. Podpora pomeni začetek aktivnega reševanja vse slabših razmer, ki jih poslabšuje sedanja socialna, delovna in izobraževalna politika, to pa vpliva na možnosti otrok. Ob morebitni nepodpori pa bo zelo glasno vprašanje velikega dela državljanov koalicijskim poslancem, kakšni so njihovi alternativni predlogi in kaj bodo za reševanje nedvoumne problematike storili.   

Gledano od zunaj skuša zakon pripraviti Rome do tega, da bodo začeli pošiljati otroke v šolo. To je cesarica Marija Terezija uvedla v Sloveniji leta 1774. Ali je to samo slovenski problem ali Romi tudi v drugih državah pač ne hodijo v šolo?
(celoten pogovor z županom Novega mesta Gregorjem Macedonijem je na voljo naročnikom Domovine in bralcem 112. številke tednika Domovina, ki jo najdete na prodajnih policah. Do njega lahko dostopate tudi na speltu, s plačilom 3,60 €, s čemer pridobite tudi 72 urni dostop do vseh naročniških vsebin.) 

Vsem obiskovalcem Domovine je na voljo članek: Župani z zakonskimi predlogi o romski problematiki:je zahtevati odgovornost rasizem?