Nadaljuje se pohod Gibanja Svoboda skozi institucije. Tokrat je na jedilniku sodni svet.

Ko sedanje stranke na oblasti pri svojih namenih trčijo na argumentirano nasprotovanje strokovnih služb, ga ignorirajo. Ravno obratno kot so pri Gibanju Svoboda najavili pred državnozborskimi volitvami. Tako se žal dogaja tudi ob sprejemanju novele zakona o sodnem svetu, kjer gredo celo zoper ustavo.

Pri »pohodu skozi institucije« se, kot kaže, pri Gibanju Svoboda zgledujejo po nemškem marksističnem filozofu in aktivistu Rudiju Dutschkeju, ki je v 60 letih prejšnjega stoletja tako imenoval koncept, kako bi skrajna levica postopoma z zasedbo pozicij na pomembnih družbenih podsistemih (izobraževanje, kultura, mediji, pravosodje ...) dosegla prevrednotenje družbe.

Povsem prosta presoja

Pri tem so bili v veliki meri uspešni. Dodajmo, da so sicer predlog novele zakona o sodnem svetu pripravili na pravosodnem ministrstvu, ki ga vodi ministrica Andreja Katič iz stranke SD. Očitno je prišla pri vladajoči koaliciji na vrsto tudi ta institucija, ki velja za nekakšen kadrovski organ v sodstvu, oblikovalec njegove personalne sestave ter varuh sodniške neodvisnosti znotraj sistema. Na enem primeru predloga določbe za spremembo obstoječega zakona lahko ponazorimo odnos vladajočih.

Sodni svet odloča o izvolitvi in imenovanju sodnikov na položaj ali višje sodniško mesto ter napredovanju v plačnem razredu ali nazivu  Prav tako potrjuje oceno, da sodnik ne ustreza sodniški službi ter odloča o imenovanju ali razrešitvi predsednika sodišča. Sedanji zakon določa, da morajo biti vse odločitve sodnega sveta obrazložene.

V predlogu novele omenjenega zakona pa so vladajoči dodali, da mora sodni svet, kadar je kandidatov za prosto sodniško mesto več, obrazložiti, zaradi katerih razlogov izbrani kandidat najbolje izpolnjuje objektivne kriterije za izbiro.

Sodni svet je glede te predlagane določbe v svojem stališču iz junija letos opozoril, da bi šlo v tem primeru za poskus oženja njegove diskrecije (proste presoje pri odločitvah). Namreč člani sodnega sveta po svoji povsem prosti presoji odločijo, katerega od kandidatov (če jih je več) predlagajo državnemu zboru za izvolitev na sodniško funkcijo.

Predlagana določba, da bi se morali »zagovarjati«, zakaj so predlagali določenega kandidata, ne pa enega izmed ostalih, po oceni sodnega sveta napeljuje na zahtevo po vključevanju oblikovanja stališč proti izbiri vseh ostalih (neizbranih) kandidatov. Pri tem se člani tega organa sklicujejo tudi na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2020, v kateri so ustavni sodniki poudarili posebnosti odločanja sodnega sveta. Na ustavnem sodišču so zapisali, da gre tudi pri postopku izbire najprimernejšega kandidata za sodniško mesto za diskrecijsko odločanje. Člani sodnega sveta se morajo zgolj držati pravil glede postopka sprejetja odločitve, torej da je proces izbire pošten.

Na tem organu, ki ga vodi mariborska odvetnica Urška Kežmah, celo menijo, da bi bila opisana sprememba ureditve ustavno sporna. Izpostavljajo tudi, da je obstoječi zakon v zvezi z diskrecijskim načinom odločanja sodnega sveta povsem v skladu s priporočili Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov.

Na sodnem svetu menijo, da bi bila opisana sprememba ureditve ustavno sporna.

Kot buldožer

A ne le, da so šli poslanci koalicije kot buldožer prek stališča sodnega sveta, pač pa so povsem ignorirali tudi nedavna opozorila v mnenju Zakonodajno-pravne službe državnega zbora. Tudi v tej strokovni službi izpostavljajo omenjeno odločbo ustavnega sodišča iz leta 2020, iz katere izhaja, da mora imeti sodni svet kot poseben organ (131. člen ustave) »široko polje proste presoje, saj mu že ustava podeljuje svobodo, da v izbirnem postopku kot strokovno usposobljeno telo celotno gradivo kritično pretrese in ga v okviru svoje diskrecijske pravice ustrezno uravnovesi, nato pa samostojno odloči.«

Sprejemanje nove zakonodaje s področja sodstva, vključno s to novelo, je te dni v obravnavi na odboru za pravosodje v državnem zboru (vodi ga razvpita poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič). Nič ne kaže, da bi poslance vladajoče koalicije karkoli od prej navedenega odvrnilo od njihove namere za sprejetje ustavno sporne določbe.

Nič ne kaže, da bi poslance vladajoče koalicije mnenje stroke odvrnilo od njihove namere.