Nagrajevanje delavcev iz dobička in vključevanje v lastništvo – s predlogom zakona zadovoljni, predlagane izboljšave

Vlada je potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku – ponovno na lastno pest, predlog namreč še ni bil usklajen na ESS. Na kršenje pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta tokrat niso opozorili le v delodajalskih vrstah, ampak tudi v sindikalnih. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) sicer pozdravlja predlog, so pa ob tem predlagali izboljšanje nekaterih izključitvenih pogojev, s čimer bi povečali število podjetij, ki bi se odločila za tovrstno nagrajevanje zaposlenih.

»To je korak v pravo smer glede na sedanjo ureditev,« so ocenili v GZS in pojasnili, da se podjetja v Sloveniji zavedajo pomena svojih zaposlenih, ki pomembno soustvarjajo uspešnost poslovanja podjetij, in prav je, da imajo podjetja primerno možnost, da jih nagradijo oziroma vključijo v lastništvo. To namreč povečuje pripadnost zaposlenih podjetjem in posredno vpliva na višjo produktivnost. Tega dosedanja ureditev prav zaradi davčnih obveznosti in birokracije ni spodbujala. »Na GZS obenem predlagamo politiki, da v parlamentarni proceduri izboljša nekatere izključitvene pogoje, s čimer bi povečali število podjetij, ki bi se odločila za tovrstno nagrajevanje zaposlenih. S tem pa bi doprinesli tudi k dobrobiti delavcev,« je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Ohranjeno je načelo prostovoljnosti – tako za podjetje kot za zaposlene.

Na zbornici se jim pri aktualnih spremembah zakona o udeležbi delavcev pri dobičku pozitivno zdi to, da je ohranjeno načelo prostovoljnosti – tako za podjetje kot za zaposlene, da so uveljavljene manjše omejitve pri tem, koliko dobička se lahko razdeli. To omogoča večji delež dobička, ki ga podjetje lahko razdeli med zaposlene, in sicer s sedanje petine na eno tretjino dobička. Uveljavljena je možnost nagrajevanja tako v denarju kot z deleži in delnicami. Pozdravljajo tudi administrativno bolj poenostavljen postopek (odprava registracije pri Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, potrebno je le obvestilo Finančni upravi RS). »Pozitivna je tudi možnost uveljavljanja olajšave iz naslova izplačila dobička zaposlenim pri davku na dohodek pravnih oseb. Tudi razlika pri obdavčitvi med denarno in delniško shemo je razumna, saj nekoliko bolj spodbuja nagrajevanje iz naslova delnic oziroma deležev,« so še zapisali.

Z amandmaji bi lahko prišli do sistemsko pozitivnih učinkov na nivoju makroekonomije

Vendar pa osnutek zakona po opažanju GZS prinaša nekaj izključitvenih pogojev, ki onemogočajo koriščenje davčne ugodnosti. Ena od teh je minimalna rast povprečne plače v podjetju, ki mora biti višja kot v zasebnem sektorju, izplačilo dobička po denarni shemi v dveh obrokih in pa izključevanje z izplačevanjem nagrade za poslovno uspešnost. Namen izplačila iz naslova uspešnosti je namreč drugačen kot nagrajevanje iz naslova dobička.

Osnutek zakona po opažanju GZS prinaša nekaj izključitvenih pogojev, ki onemogočajo koriščenje davčne ugodnosti.

GZS predlaga razmislek o možnih dodatnih izboljšavah predloga zakona tudi v parlamentarni obravnavi. Kljub temu bi po oceni GZS aktualna različica novele povečala število podjetij, ki bodo koristile tak način nagrajevanja na okoli 100 podjetij v roku treh let (5 tisoč zaposlenih; 0,5 odstotka vseh delovno aktivnih). Če bi politika v nadaljevanju zakonodajnega postopka upoštevala še dodatne predloge gospodarstva v delu manjših izključitvenih kriterijev, pa bi se po oceni GZS povečalo izplačilo dobička na okoli 250 podjetij, kar bi imelo že sistemsko pozitivne učinke na nivoju makroekonomije.

Slabosti dosedanjega Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku

Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku je bil sprejet leta 2008 in od takrat ni bil noveliran. Izkušnje podjetij z izvajanjem Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob) so v praksi pokazale več pomanjkljivosti, ki so pomembno vplivale na omejeno uporabo tega zakona. Triletna doba za uveljavljanje davčnih ugodnosti ni dovolj motivirala delodajalce k vključevanju delavcev v delitev dobička. Nizko je bil ocenjen tudi delež dobička, ki je bil predmet delitve. Postopek je bil zapleten in dolgotrajen, saj vključuje obveznost registracije pogodb in večstopenjske potrditve. Nejasnosti in nedorečenosti nekaterih zakonskih določb so ustvarjale pravno in izvedbeno negotovost. »Prav zaradi takšne ureditve je v povprečju le okoli 8 gospodarskih družb na leto nagrajevalo na podlagi tega zakona, povprečno število prejemnikov pa je bilo 622 zaposlenih. To pomeni, da je bilo v Sloveniji v udeležbo pri dobičku vključenih le 0,07 odstotkov zaposlenih, medtem ko je v Avstriji vključenih 6 odstotkov vseh zaposlenih,« so pojasnili na GZS.

V Sloveniji je v udeležbo pri dobičku vključenih le 0,07 odstotkov zaposlenih, medtem ko je v Avstriji vključenih 6 odstotkov vseh zaposlenih.