Največja grožnja, s katero se sooča Evropa, ne prihaja iz Rusije in Kitajske, ampak »od znotraj«

Letošnja Münchenska varnostna konferenca naj bi bila namenjena predvsem dvema temama: kako končati vojno v Ukrajini brez popuščanja Rusiji in kako povečati evropske izdatke za obrambo. A v spominu nam bo ostala predvsem zaradi govora, ki ga je imel ameriški podpredsednik J. D. Vance, v katerem je dejal, da največja grožnja, s katero se sooča celina, ne prihaja iz Rusije in Kitajske, ampak »od znotraj«. 

Ko je J. D. Vance stopil na oder v Münchnu, je večina udeležencev pričakovala, da bo govoril o temah, ki so spodbujale razprave na prizorišču pred njegovim govorom: evropska obrambna poraba in usoda Ukrajine. 

A tem temam je bilo namenjenih le nekaj stavkov. Namesto tega je Vance večino svojih 20 minut na odru porabil za kritiziranje tega, kar je označil za evropski umik od »skupnih demokratičnih vrednot« Zahoda, ki ga vodi pretirana cenzura svobode govora. 

»Hladna vojna je postavila zagovornike demokracije proti veliko bolj tiranskim silam na tej celini. Razmislite o strani v tem boju, ki je cenzurirala disidente, ki je zapirala cerkve, ki je preklicala volitve – ali so bili dobri fantje? Zagotovo ne in hvala Bogu so izgubili,« je dejal Vance. 

»Na žalost, ko danes pogledam Evropo, včasih ni tako jasno, kaj se je zgodilo z nekaterimi zmagovalci hladne vojne,« je dodal. 

JD Vance’s speech at Munich is worth watching in full. It’s a much more nuanced and broadly reasonable argument than I think Europeans are used to hearing from the American right.

pic.twitter.com/Rgaeex50cI

— Sam Bowman (@s8mb) February 15, 2025

Ameriški podpredsednik je obširno govoril tudi o grožnji, ki jo predstavlja priseljevanje, ki jo je opisal kot najbolj »nujen« izziv, s katerim se soočajo narodi, zastopani v Münchnu. »V Angliji so glasovali za brexit, / ... / in vedno več ljudi po vsej Evropi glasuje za politične voditelje, ki obljubljajo, da bodo naredili konec nekontroliranim migracijam.«

Vance je trdil, da se celina premika proti zavračanju svobode in svoboščin – vrednot, ki veljajo za temeljne za zahodni, liberalni svetovni red, ki ga predstavljata Evropa in ZDA. O münchenski konferenci je dejal: »… Organizatorji te konference so zakonodajalcem, ki zastopajo populistične stranke tako na levi kot na desni, prepovedali sodelovanje v teh pogovorih.«

»Ni se nam treba strinjati z vsem – ali čemerkoli – kar ljudje pravijo. Ko pa politični voditelji predstavljajo pomembno volilno skupino, je naša dolžnost, da vsaj sodelujemo v dialogu z njimi,« je dodal. 

Vance je v svojem govoru večkrat izpostavil Romunijo, ki je konec lanskega leta zaradi domnevnega ruskega vmešavanja, ki so ga odkrile romunske varnostne službe, razveljavila volitve in jih namerava znova izvesti.  

»Lahko verjamete, da je narobe, da Rusija kupuje oglase na družbenih omrežjih, da bi vplivala na vaše volitve – mi to zagotovo verjamemo – to lahko obsodite celo na svetovnem prizorišču. Toda če je vašo demokracijo mogoče uničiti z nekaj sto tisoč dolarji digitalnega oglaševanja iz tuje države, potem že v osnovi ni bila zelo močna,« je dejal. 

»Grožnja, ki me najbolj skrbi v primeru Evrope, ni Rusija, ni Kitajska, ni noben drug zunanji akter,« je dejal Vance. »Kar me skrbi, je grožnja od znotraj. Umik Evrope od nekaterih njenih najbolj temeljnih vrednot – vrednot, ki si jih deli z Združenimi državami Amerike.«

Pretresena Evropa se mora prebuditi 

Kot poroča The Spectator, podpredsednikove pripombe niso le poudarile njegove verodostojnosti kot političnega akterja in misleca. Poslale so jasno sporočilo Evropi, ki je nakazalo konec povojnega konsenza in inverzijo tradicionalnih norm. Tri generacije je Amerika branila meje celine, medtem ko je bila na splošno zadovoljna, da je notranjo politiko prepustila evropskim elitam – zlasti po koncu hladne vojne. Zdaj pa Trumpova vlada nakazuje, da je manj zaskrbljena zaradi zunanje varnosti in da se namerava veliko bolj osredotočiti na spreminjanje evropske kulture.

Večino govora je pričakala osupla tišina. Beseda »pretresen« je bila v nadaljevanju večkrat uporabljena in kot poroča Foreign Policy, je eden od udeležencev govor opisal kot »popolnoma, skrajno zastrašujoč«. Eden od visokih evropskih uradnikov, ki je govoril pod pogojem anonimnosti, je dejal, da je Vance »med bivanjem v Nemčiji naredil nekaj, v čemer so Nemci zelo dobri: dajanje lekcij drugim.«

🇩🇪 Minister of Defense Boris #Pistorius reacts to 🇺🇸 @VP JD Vance’s statement at #MSC2025 pic.twitter.com/KpGtpP2URE

— Munich Security Conference (@MunSecConf) February 15, 2025

Pogovori, ki so jih pri Foreign Policy imeli z evropskimi uradniki v Münchnu, so kazali na globoko zaskrbljenost glede statusa Združenih držav kot zanesljivega partnerja, tudi ob priznanju, da mora Evropa storiti več za lastno obrambo.  

»Močnejša Evropa sodeluje z Združenimi državami, da bi odvrnila grožnje, ki so nam skupne kot partnerjem, zato menimo, da trgovinske vojne in kaznovalne carine nimajo smisla,« je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v začetku dneva, kar je bil prikrit udarec proti Trumpovi potezi, da uvede vzajemne carine za vse trgovinske partnerje ZDA. 

Vance, ki je stopil na oder takoj za njo, trgovine sploh ni omenil. Toda njegov govor je prinesel ključno sporočilo, ki ga je litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis ubesedil tako: »Če to ni bil poziv za prebujenje Evrope, ne vem, kaj je,« je Landsbergis povedal za Foreign Policy. »Moramo se zbrati in ugotoviti, kako sami obvladovati svoje težave.«

Podpora ameriškim evropskim zaveznikom je v Münchnu prišla s precej nepričakovane strani. Takoj po Vanceovem govoru je na oder stopil kitajski zunanji minister Wang Yi, ton njegovega govora pa je bil precej bolj spravljiv do evropske celine. 

Wang je dejal, da vidi Evropo in Kitajsko kot »partnerja, ne tekmeca«. Peking je po njegovih besedah »v Evropi vedno videl pomemben pol v multipolarnem svetu.« Wang je poudaril potrebo po »ohranjanju mednarodnega sistema pod vodstvom ZN« in izjavil, da ima Evropa »ključno vlogo« v mirovnem procesu v Ukrajini. 

Ob koncu münchenske varnostne konference je bilo jasno, da se globalna struktura moči sooča z velikimi pretresi in da je izid bolj negotov kot kdaj koli prej.