Mednarodna skupnost kritična do Izraela, Macron ga je pozval, naj »preneha ubijati dojenčke in ženske«
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v intervjuju za BBC dejal, da mora Izrael prenehati z ubijanjem dojenčkov in žensk v Gazi ter da za to ni upravičenega razloga.
Izraelska vojska naj bi napadla dvorišče največje bolnišnice v Gazi, Al-Šifa, ki so jo v preteklosti že označili za Hamasovo bazo. Maja letos je izraelska vojska denimo zapisala, da naj bi operativec palestinskega Islamskega džihada Abu al-Ata v času konfliktov zapustil svoj center in se skril v omenjeno bolnišnico.
Toda ker se je v bolnišnici zbralo okoli 50.000 ljudi, je mednarodna skupnost vse bolj kritična ter Izrael poziva k zaščiti civilistov. Čeprav naj bi pred napadom pozvali k evakuaciji, kritiki vztrajajo, da so takšna opozorila neučinkovita, saj prebivalci nimajo kam.
Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je opozoril, da polovica od 36 bolnišnic v Gazi ne deluje več, ter pozval k prekinitvi ognja.
Da je število umrlih civilistov, ki je zdaj preseglo 11.000, preveliko, je dejal tudi ameriški državni sekretar Anthony Blinken.
Izraelski veleposlanik pri ZN Gilad Erdan pa o kritikah: »Edini način, s katerim bomo preprečili ponovitve teh grozot, je uničenje Hamasovih zmogljivosti. To je uresničenje naše kolektivne zaveze Nikoli več. Zato bo Izrael še naprej napadal Hamas in iskal rešitve za palestinske civiliste.«
3 komentarjev
rasputin
Zmagovalci v 2. svetovni vojni so se hoteli moralno oddolžiti Judom, ki so utrpeli nacistično preganjanje in holokavst, zato so jim v Palestini omogočili ustanovitev samostojne države Izrael leta 1948. Tam živečih Arabcev ni nihče vprašal, ali se strinajajo z okupacijo njihove domovine. Bili so le nemočni poljedelci, medtem ko so imeli Judje/Izraelci zaslombo Amerike in Velike Britanije, tedaj najmočnejših držav na svetu. Vsak odpor je bil zatrt z vojaško silo. Tudi v več vojnah z arabskimi sosedami je Izrael zmagal. To mu je omogočila superiorna zahodna oborožitev.
Toda arabski živelj v okupirani Palestini ni izginil. Njihova želja po svobodi je ostala. Pod pritiskom mednarodne javnosti se je bil Izrael prisiljen pogajati s Palestinci in rešitev naj bi bila dve državi: Izrael in Palestina. Ekstremistom na obeh straneh to ni odgovarjalo. Eni so želeli zgolj Izrael brez Palestincev, drugi so želeli zgolj Palestino brez Izraelcev. Zato so bili vsi pogovori o dveh državah minirani.
Izrael je možnost ustanovitve dveh držav intenzivno razkrajal s nasilno širitvijo izraelskih naselij na palestinsko ozemlje, tako da je zdaj ta možnost skoraj nemogoča. Izraelske enklave znotraj palestinskega ozemlja so namreč posejane vsepovsod, v njih pa živi več sto tisoč Izraelcev. Kako paradoksen je položaj v Palestini, pove na primer dejstvo, da so med izraelskimi naselji speljane posebne ceste, ki se ognejo palestinskim naseljem. Dva ločena svetova v eni deželi.
Čas je dozdevno bil na strani Izraelcev, saj so si postopno prisvojili vedno več palestinskih ozemelj, njihove lastnike in prebivalce pa so izgnali ali pobili. V perspektivi naj bi si Izraelci postopno prisvojli celoten teritorij Palestine, njihove prebivalci pa naj bi postopno izginili.
Toda čas je prinesel tudi druge, za Izrael neugodne posledice. Palestinci imajo precej višjo rodnost kot Izraelci, tako da njihovo število ni upadalo, temveč so se celo večalo. Dodatno se je postopno spremenil tudi mednarodni položaj. Amerika, glavni garant obstoja Izraela v sovražnem muslimanskem morju, je postopno postala relativno šibkejša v odnosu do okoliških muslimanskih držav, ki so postale relativno močnejše, gospodarsko in vojaško. Arabske države, v katerih je bilo nekdaj več nepismenih kot pismenih, so se razvile in postale veliko bolj sofisticirane in razvite družbe, kot so bile v preteklosti.
Zadnji dogodki v Gazi so poenotili muslimanski svet na Bližnjem vzhodu kot nikoli doslej. Ta svet pa je vojaško postal že tako močan , da bi v konvencionalni vojni z Izraelom lahko zmagal. Nič ne kaže, da si bližnjevzhodne države želijo vojne z Izraelom, bolj se nagibajo k mirni rešitvi problema Palestincev, toda potrpljenje Arabcev ima nekje mejo. Če bo prekoračena, je vojna neizogibna. Dogajanje v Gazi lahko dvigne napetost na Bližnjem vzhodu do vrelišča in sproži širšo regionalno vojno. Izrael verjetno računa, da bi v morebitni vojni s pomočjo ZDA zmagal. V skrajni sili bi uporabil jedrsko oborožitev, kar je že zagrozil nek izraelski minister, zdaj že bivši, ker ga je Netanjahu odstavil. Toda uporaba jedrskega orožja bi skoraj zagotovo pomenila konec Izraela, saj bi se tudi nasprotna stran zatekla k temu. Pakistan, jedrska sila, je že najavil, da bo v primeru potrebe, zagotovil muslimanski koaliciji jedrske bombe.
Kot kaže, po masakru nad Palestinci v Gazi, ki je daleč presegel masaker Hamasa nad Izraelci, si svet ne bo mogel več zatiskati oči pred izraleskim genocidom nad Palestinci, kar pomeni da bo Izrael izpostavljen bistveno večjemu mednarodnemu pritisku kot doslej. Kakorkoli se bo končala Netanjahujeva avantura, nič več ne bo tako, kot je bilo.
Izrael se je od nastanka naprej obnašal kot
Andrej Muren
Vsekakor je število ubitih civilistov v Gazi preveliko. Vendar bi morali pozive h koncu vojne poslati tudi Hamasu, saj je on tokrat začel z nasiljem. Izrael le odgovarja na nasilje, četudi morebiti pretirano.
In kdo po evropskih mestih napada koga? Židi Arabce ali Arabci Žide - civiliste?
AlojzZ
Kaj če bi Makron pritisnil na Hamas, naj preneha uporabljati Arabce, ki živijo v Palestini, kot živi zid? Zakaj tega ne sme?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.