Naše šolstvo je v položaju, ko se gasijo požari – tako slabo še ni bilo

Živim v kraju kjer tako velikih težav z učitelji ne opažam. Me pa moti izpostavljanje samo manka učiteljev. Saj so v tem članku omenjene tudi kuharice, čistilke, hišniki. Tudi razumem, da je Štruklju in kompaniji, cilj izpostavljati delavce v šolstvu. Opažam pa, da nam manjka ljudi na vseh področjih: ni zidarjev, inštalaterjev, elektrikarjev, trgovcev, natakarjev, medicinskih sester in skozi vso vertikalo do inženirjev vseh panog, ekonomistov, zdravnikov,.. In vsi ki kadre nujno potrebujejo, si jih med sabo dobesedno kradejo. Bazena velikega 100 enot ne moreš napolniti s 50 enotami. Zaposelni izpostavljajo, da ni toliko težava v višini plače, temveč v odnosu z in med zaposlenimi. Posebej v javnih službah mora biti vse normirano, natančno opredeljeno. Kot primer: če gradbeno dovoljenje ne vsebuje vseh predpisanih sedaj zahtevanih elementov, bo lahko razveljavljeno. Ko primerjam gradbeno dovoljenje za mojo hišo pred 40 leti s tem ki ga dobim sedaj, šele zaznam za koliko svetlobnih let smo napredovali v birokraciji in pravni državi. Pravni - ker nam o vsem odločajo pravniki in ne ker naj bi bila za vse enaka merila.
Država domačega prirasta prebivalstva ne podpira (dovolj), da bi z rojstvi bili ob boku Madžarski, kaj šele Gruziji. Uvoz delavcev je s predpisi tako omejen, da je nemogoče pridobiti nek srednji kader.
Rešitev vidim v tem (kar "zaostala" Hrvaška že počne), da se odprejo meje za zaposlovanje tujcev in bomo imeli medicinske sestre iz Filipinov, zidarje iz Pakistana, natakarje iz Indije, inženirje in zdravnike iz dežele Nije,... V nasprotnem se bo gospodarski sistem lepega dne sesul. Seveda bo vsem tem potrebno zagotoviti stanovanja. Za gradnjo teh pa ni zemljišč. In to je delo države, da vse to usklajuje. Ne da ima možgane na paši in se sonči v soju bliskavic na Kapitolu ali kje drugje.