Naše šolstvo je v položaju, ko se gasijo požari – tako slabo še ni bilo
Da bo prišlo do kadrovske krize tudi v vzgojno-izobraževalnem sistemu, se opozarja že mnogo let, kljub temu pa na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje šele zdaj razmišljajo o tem, da bi bila potrebna natančnejša analiza realnega stanja. Za srednje šole podatkov glede pomanjkanja kadrov sploh nimajo.
Vzgojno-izobraževalni proces v slovenskih vrtcih in šolah poteka nemoteno – tako je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zagotavljalo konec avgusta, ko so pojasnili, da njihovi ukrepi delujejo. N
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
2 komentarja
Mitja
Živim v kraju kjer tako velikih težav z učitelji ne opažam. Me pa moti izpostavljanje samo manka učiteljev. Saj so v tem članku omenjene tudi kuharice, čistilke, hišniki. Tudi razumem, da je Štruklju in kompaniji, cilj izpostavljati delavce v šolstvu. Opažam pa, da nam manjka ljudi na vseh področjih: ni zidarjev, inštalaterjev, elektrikarjev, trgovcev, natakarjev, medicinskih sester in skozi vso vertikalo do inženirjev vseh panog, ekonomistov, zdravnikov,.. In vsi ki kadre nujno potrebujejo, si jih med sabo dobesedno kradejo. Bazena velikega 100 enot ne moreš napolniti s 50 enotami. Zaposelni izpostavljajo, da ni toliko težava v višini plače, temveč v odnosu z in med zaposlenimi. Posebej v javnih službah mora biti vse normirano, natančno opredeljeno. Kot primer: če gradbeno dovoljenje ne vsebuje vseh predpisanih sedaj zahtevanih elementov, bo lahko razveljavljeno. Ko primerjam gradbeno dovoljenje za mojo hišo pred 40 leti s tem ki ga dobim sedaj, šele zaznam za koliko svetlobnih let smo napredovali v birokraciji in pravni državi. Pravni - ker nam o vsem odločajo pravniki in ne ker naj bi bila za vse enaka merila.
Država domačega prirasta prebivalstva ne podpira (dovolj), da bi z rojstvi bili ob boku Madžarski, kaj šele Gruziji. Uvoz delavcev je s predpisi tako omejen, da je nemogoče pridobiti nek srednji kader.
Rešitev vidim v tem (kar "zaostala" Hrvaška že počne), da se odprejo meje za zaposlovanje tujcev in bomo imeli medicinske sestre iz Filipinov, zidarje iz Pakistana, natakarje iz Indije, inženirje in zdravnike iz dežele Nije,... V nasprotnem se bo gospodarski sistem lepega dne sesul. Seveda bo vsem tem potrebno zagotoviti stanovanja. Za gradnjo teh pa ni zemljišč. In to je delo države, da vse to usklajuje. Ne da ima možgane na paši in se sonči v soju bliskavic na Kapitolu ali kje drugje.
BARBARA RAKUN
Odlično napisano, se z vsem strinjam. Lahko povem, da še zdaleč ni najbolj pomembna plača. Zagotovo je pomembna plača v tem smislu, da si nagrajen za svoje delo, če nekomu pomagaš, če prispevaš k skupnosti itd., saj je zaslužek za preživetje, da si kaj privoščiš, ne pa da životariš iz meseca v mesec. Če je človek v službi, kjer vladajo zdravi medsebojni odnosi, kjer so si v oporo, kjer se spodbujajo, boš tudi zadovoljen z nekaj manj evri, seveda ob dejstvu, da pač denarja ni na voljo. Če pa denar je, in da si ga razdelijo samo vodstveni kadri, potem je pa tukaj zelo slabo in narobe, da delavci stradajo, da garajo za minimalno plačo. Medčloveški odnosi so tudi zame bolj pomembni od denarja. AMpak vemo, da so odnosi že dolgo na nuli.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.