Ne nasedajte lažnim klicem. To ni vaša banka.

V zadnjih dneh se je pojavilo več primerov lažnih telefonskih klicev, pri katerih se klicatelji lažno predstavljajo kot zaposleni v NLB. V največ primerih klicatelji stranki sporočijo, da naj bi bila zavrnjena njena prošnja za kredit. Namen takšnega klica je pridobiti osebne in bančne podatke.

Zgodba kot iz filma: Klic naj bi bil iz klicnega centra slovenske banke

Prejeli smo obvestilo, da so na spletu zelo aktivni vrhunski spletni bančni prevaranti. Tako je nastal zapis objave na X o lažnem klicu iz 'klicnega centra banke NLB':

»Dober dan, kličem iz NLB, da vas obvestim, da so sredstva odobrenega kredita nakazana na poseben račun. Rabimo pa vaše podatke, da vam jih nakažemo.

Žrtev je odgovorila: »Ampak nimam računa pri NLB.«

Lažni 'skrbnik za stranke NLB' odgovori: »To je pa čudno, verjetno ste žrtev kraje identitete. Zadevo bom predal centralni banki. Vas bodo kontaktirali, da se zadeve uredijo. Predlagam vam, da potem še prijavite na policijo.«

Sledil je klic drugega izmišljenega oddelka NLB: »Dober dan, obvestili so nas, da ste žrtev zlorabe identitete. Bomo uredili, nič ne skrbite. Na e-mail vam bomo poslali obrazec za prijavo.«

In potem po elektronski pošti pošljejo obrazec, da vse lepo prijaviš.

Latest SCAM:

S1: Dober dan,kličem iz NLB, da vas obvestim, da so sredstva odobrenega kredita nakazana na poseben račun rabimo pa vaše podatke, da vam jih nakažemo.
Ž: Ampak nimam računa pri NLB
S1: To je pa čudno, verjento ste žrtev kraje identitete. Zadevo bom predal ....

— Marko Pavlišič (@MarkoPavlisic) March 6, 2026

Ob tem pač žrtev pošlje vse osebne podatke, številko kartice, CVV kodo itn. 

Ker se lepo predstavijo in povedo številko zaposlenega ipd., vse skupaj deluje precej prepričljivo. Dotična oseba temu k sreči ni nasedla. Gre za znano osebo, ki je hitro razumela, da gre za vrhunsko dodelano spletno prevaro. Prejemnik lažne ponudbe NLB je še povedal, da vsebina elektronskega poročila šepa. Problematičen je jezik in tudi uporaba napačnih imen inštitucij in podobnega. Toda če kdo na to ni pozoren, lahko hitro nasede.

Banke že opozarjajo svoje stranke

Hitro so se oglasili iz NLB in v objavi za javnost opozorili in poudarili, da njihovi NLB svetovalci strank ne kličejo zaradi odobritve kredita z zahtevo po dodatnih občutljivih podatkih. Zato priporočajo, da so stranke ob takšnih klicih pozorne in da nikakor ne razkrivajo svojih osebnih ali bančnih podatkov.

Porast prijav lažnih klicev vso opazili tudi pri banki OTP, kjer so tudi opozorili svoje komitente naj bodo previdni. V večini primerov je klicatelj (goljuf) oseba moškega spola, ki se izdaja za zaposlenega OTP banke z izmišljeno identifikacijsko številko. Med klicem stranki (žrtvi goljufije) sporoči, da je oddala vlogo za kredit in da je le-ta v postopku obravnave.

Namen takšnih klicev je pridobivanje zaupnih osebnih in bančnih podatkov stranke. Tudi pri njih poudarjamo, da svetovalci v OTP banki strank pred odobritvijo kredita ne kličejo strank prek telefona z zahtevo po dodatnih občutljivih podatkih, zato svetujemo, da ste v takih primerih še posebej previdni.

Banke in SICERT v akciji: Slovenske banke poročajo, da so tovrstne prevare med najpogostejšimi razlogi za klice na podporo.

Informacijo o prevari smo posredovali tudi na SI-CERT, ki je nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost. Ob zaznanem varnostnem incidentu jim lahko pošljete prijavo z elektronskim sporočilom na naslov: [email protected] in nudili vam bodo pomoč pri preiskavi incidenta.

Njihovi strokovnjaki zaenkrat še nimajo dovolj zbranih podatkov s strani uporabnikov oziroma konkretnih zgodb morebitnih žrtev, ki bi doživele ravno takšno situacijo. Kakšen je drugi del scenarija napadalcev, je še neznanka, se pa postavlja eno glavnih vprašanj, ki je, kako monetizirajo prevaro, torej, kako si izplačajo denar s tovrstno opisano spletno prevaro.

Na SI-CERT-u tudi še imajo podatkov, kaj točno zahtevajo od morebitne žrtve. Zadevo preverjajo in zbirajo podatke. Prevaranti so zelo dobro organizirani in izkazujejo pristnost (lažnih) spletnih strani, spletnih trgovin, mamljivih ponudb, vrhunsko izdelanih obrazcev in nenazadnje lažnih klicnih centrov, kjer so klicatelji lahko zelo prepričljivi.

Tudi slovenski jezik prevarantov je vedno boljši. Ni še sicer na ravni, da ne bi lahko zaznali, da nekaj ni v redu. 

Zadevo bomo spremljali in preverjali tudi v prihodnje, kajti vrhunskih spletnih prevar je tudi zaradi izdelave in pomoči umetne inteligence vsak dan več. Splet in družabna omrežja so tako postala pašnik in lep poligon za iznajdljive prevarante.

Leta 2025 so spletne prevare povzročile dobrih 40 milijona evrov finančne škode

Spletne prevare v Sloveniji povzročajo enormno finančno škodo, ki je leta 2025 presegla 40 milijonov evrov, pri čemer povprečna žrtev izgubi skoraj 30.000 evrov. Najpogostejše so investicijske goljufije, lažni bančni klici in prevare na oglasnikih (npr. »pošljem kurirja«), kjer goljufi prek oddaljenega dostopa praznijo račune.

Kaj nas je naučilo leto 2025?

Tri besede: raznolikost, univerzalnost in umetna inteligenca. Prevare prihajajo iz vseh strani; iz oglasov, klepetalnic, SMS-ov, telefonskih klicev in e-pošte. Tarča ni več zgolj nepozoren ali starejši uporabnik, tarča je lahko skorajda vsak.

Umetna inteligenca prevarantom omogoča:

• popolno jezikovno vsebino in oglase (brez slovničnih napak),
• oblikovanje in izdelavo lažnih fotografij, obrazov,
• simulacijo človeških glasov pri telefonskih klicih,
• masovno »personalizacijo« sporočil.

Varni nismo več niti finančno dokaj dobri pismeni niti tehnično ozaveščeni uporabniki. Prevare delujejo predvsem zaradi hitrosti, psihologije in videza pristnosti.

Kako se učinkovito zaščititi?

Najbolj varna zaščita ostaja kombinacija osnovnega preverjanja, tehničnih ukrepov in zdrave pameti:

• nikoli ne vpisujte kartice za prejem denarja,
• nikoli ne nameščajte aplikacij za oddaljen dostop na zahtevo neznanca,
• preverite spletne trgovine (podatki podjetja, mnenja, kontakt),
• ne odpirajte povezav iz SMS-ov bank ali dostavnih služb,
• dvakrat premislite, preden verjamete neverjetnim obljubam,
• pri investicijah preverite licenco ponudnika pri ATVP.