Ne pustimo si vzeti sanj

Celostni (kompleksni) sistemi so sestavljeni iz množice komponent, med katerimi delujejo vzajemni vplivi in povezave. Takšni sistemi so ekosfera (biosfera skupaj s podnebjem, tlemi in vodami), ekosistemi, organizmi pa tudi človeška družba. Odzivi celostnega sistema so zaradi množice odnosov med gradniki nelinearni in zato težko predvidljivi. Vzrok so različne povratne zveze, ki se pojavljajo na različnih ravneh sistemov. Povratna zveza je odziv znotraj sistema, ki vpliva na nadaljnje dogajanje v sistemu in je lahko negativna in pozitivna. Negativne povratne zveze ohranjajo stanje s tem, da uravnavajo spremembe. Pozitivne povratne zveze pa okrepijo spremembe in sisteme lahko potisnejo v skrajnost.

Zaradi nelinearnih odzivov sistema lahko majhna sprememba povzroči velik, zmeren ali zanemarljiv učinek. Pomembno je tudi, na katero raven sistema delujejo vplivi in spremembe. V naravnih sistemih imamo različne ravni organizmov – od primarnih proizvajalcev preko potrošnikov do razkrojevalcev. Vpliv na katero koli raven spremeni razmerja v ekosistemih. Zato v ekosistemih ni »privilegirancev« (ne nutrij, ne medvedov), vsaka vrsta igra svojo vlogo in prispeva k delovanju in stanju ekosistema. Sistemi imajo tudi tako imenovano nosilno kapaciteto. Na ravni ekosistema je to stanje, ko se vsa dostopna energija (ne pa več) porabi za izgradnjo strukture in delovanje ekosistema. Na ravni populacij pa to pomeni največjo velikost populacije določene vrste, ki jo ekosistem vzdržuje z razpoložljivimi viri (hrana, voda, prostor) in ne povzroča negativnih učinkov na ekosistem.

Vse to lahko preslikamo v družbeni sistem. Kot smo zapisali imajo v ekosistemih različne vrste organizmov različne vloge (lahko bi rekli kompetence), ki so bolj ali manj nepogrešljive. V naši družbi je težava izločanje drugače mislečih ter nestrokovno in klientelistično kadrovanje kar pogosto vodi v nepravilno odločanje in napačne povratne zveze.

Pa si poglejmo primer zdravstva. Trenutno veljavna povratna zveza je, da več operacij kot jih Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) kot naročnik plača, več jih zdravniki opravijo. Ker jih plača premalo, bolniki čakajo v vrsti. To pomeni, da ozko grlo niso zdravniki ampak ZZZS. Ali ta povratna zveza res omogoča delovanje sistema? Seveda ne. Dejansko ZZZS sploh ni naročnik, saj bi po takšni logiki bile tudi običajne zavarovalnice »naročnice« popravila škod (razbitih avtomobilov, podrtih hiš …), ki se zgodijo njihovim zavarovancem. Tako kot druge zavarovalnice je tudi ZZZS le formalni zastopnik, ki posreduje denar državljanov (ki ga za svoje zdravstveno varstvo plačujemo v blagajno ZZZS) zdravnikom, ki jih zdravijo. Zato bi morala biti povratna zveza dejansko taka: več kot je bolnikov (ki so naročniki), več dejavnosti zdravniki opravijo, za kar dobijo plačilo (od ZZZS) in posledično več bolnikov ozdravi, manj jih čaka v vrsti in več jih lahko dejavno prispeva k delovanju družbe. Ta odnos bi moral biti urejen z »zavarovalno polico«, ki bi jasno opredeljevala pravice zavarovancev in obenem omogočala pravne posledice, če teh pravic ne bi bilo mogoče uveljaviti, čemur smo priča danes.

Podobno nelogična povratna zveza je pri »dolgotrajni oskrbi« (ki to ni). To, da vzameš večini in daš v žepe manjšini, je kvečjemu nepošten finančni mehanizem, ne pa dolgotrajna oskrba. Še več, tisti, ki dolgotrajno oskrbo plačujejo in so v finančni stiski, so postali še bolj omejeni in njihove »sanje« o dolgotrajni ali dnevni oskrbi razpadajo.

Zato bi morala biti povratna zveza dejansko taka: več kot je bolnikov (ki so naročniki), več dejavnosti zdravniki opravijo, za kar dobijo plačilo (od ZZZS) in posledično več bolnikov ozdravi, manj jih čaka v vrsti in več jih lahko dejavno prispeva k delovanju družbe.

Težava je tudi »linearno« razmišljanje upravljavcev, ki ne upoštevajo celovitosti sistema in stališč vseh vpletenih (socialnih partnerjev). Na primer, ljudem so dali božičnico in ljudje so veseli. To vsekakor ne drži. Božičnice ne dajejo »oni«, ampak se za javni sektor izplača iz vplačil davkoplačevalcev, v gospodarstvu pa nosijo stroške podjetniki, ki imajo zaradi tega lahko težave.

Podobno velja tudi za dvig minimalne plače. Taki nepremišljeni ukrepi uničijo »sanje« deležnikov sistema na različnih ravneh in posledično tudi »sanje« prejemnikov, ki se skupaj z odločevalci za ukrepe sprašujejo, zakaj se je inflacija spet povečala in so cene višje.

Še bolj zaskrbljujoč vzorec povezav in povratnih zvez je razviden iz vsebine prisluhov pogovorov nekdanje generalne sekretarke, dveh uglednih pravnic in nekaterih drugih, ki prostodušno razlagajo različne koruptivne prakse v našem družbenem sistemu. Zanimivo pa je, da vpletene pravnice, vladajoči in tudi njihovi MS mediji (novinarji in politični komentatorji) ne vidijo težav v vsebini, ki razkriva neposredno grožnjo demokraciji, ampak jih skrbi, kdo je objavil prisluhe, zaradi česar se zdi, da so del tega sistema.

Kakorkoli že, če je le del prisluhov resničen, v Sloveniji nimamo ne demokracije, ne zaupanja vrednih, neodvisnih institucij. V dobro slovenske države in Slovencev bi si želela, da so prisluhi »fake«. V nasprotju s temi prisluhi so v času prejšnje vlade, v primeru prisluhov okoljskemu ministru, znova in znova razpravljali o vsebini, ki je bila v primerjavi s tokratnimi prisluhi le »vrtičarsko bahanje«. Krivca za nedovoljeno snemanje pa do danes še niso našli.

Zanimivo pa je, da vpletene pravnice, vladajoči in tudi njihovi MS mediji (novinarji in politični komentatorji) ne vidijo težav v vsebini, ki razkriva neposredno grožnjo demokraciji, ampak jih skrbi, kdo je objavil prisluhe, zaradi česar se zdi, da so del tega sistema.

V naravnih sistemih kakršnokoli neskladno delovanje in motnje, povečan pritisk na eno raven sistema in preseganje njegove nosilne kapacitete, vodi v propad. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo z osebki populacije določene vrste, kjer bi le eden zase porabil kar 10 % virov. Tudi družbeni sistem ima svojo nosilno kapaciteto (zato tudi imamo fiskalna pravila), ki pa se jih žal ne upošteva.

Navadno se vzame kredit in se »polni luknje«, kar lahko vodi v zlom sistema. K temu doprinese tudi kršenje družbenih pravil in dogovorov. Če se želimo zlomu izogniti, moramo upoštevati mehanizme demokracije in uravnovesiti proračun z vsemi deležniki in s potrebami družbe. Posebne pozornosti morajo biti deležni »primarni proizvajalci« (gospodarstvo, samozaposleni), ki (tako kot v naravnih sistemih) omogočajo delovanje sistema in preživetje »potrošnikov« (zdravstvo, šolstvo, izobraževanje, upravne službe, vlada). »Potrošnjo« je treba skrbno načrtovati (optimizirati) in se izogibati nepotrebnim stroškom.

Nepotrebni stroški so tisti, ki ne opravičijo svojega namena v delovanju sistema. To so več milijardna korupcija, bohotenje neučinkovite državne uprave, nekatere subvencije, moderne železniške postaje brez ustreznih tirov in vlakov, stavba na Litijski, ki še vedno razpada, tisoče računalnikov, ki se »postarajo« v skladiščih, plačevanje obilice dragih zdravil in dolgotrajnih bolniških odsotnosti zaradi predolgih čakalnih vrst, promoviranje državnih firm in monopolistov, pa tudi množično financiranje projektov z »mehkimi« vsebinami, brez jasnega namena in z rezultati, ki jih nihče ne potrebuje, in še in še bi lahko naštevali.

Posebne pozornosti morajo biti deležni »primarni proizvajalci« (gospodarstvo, samozaposleni), ki (tako kot v naravnih sistemih) omogočajo delovanje sistema in preživetje »potrošnikov« (zdravstvo, šolstvo, izobraževanje, upravne službe, vlada).

Ekosistemi kljub obilici komponent delujejo usklajeno, dokler so razmere stabilne. Če se razmere spremenijo pride tudi do spremembe združbe in spremenjenega delovanja. Ker vzpostavitev združbe zahteva čas, je pomembno, da so spremembe postopne. Hitre spremembe (na primer naravne katastrofe) pa lahko ekosistem uničijo. Tudi družbene spremembe bi morale biti pretehtane, postopne in usklajene z vsemi deležniki (socialnimi partnerji, pri čemer je ključno gospodarstvo kot »primarni proizvajalec«).

In ravno vlada, ki je obljubljala sistemsko reševanje težav, mandat končuje z množico neusklajenih, nepremišljenih in parcialnih rešitev (v gospodarstvu, zdravstvu, pri samozaposlenih in dolgotrajni oskrbi). Mnoge se zaradi številnih povratnih zvez sprevračajo v še večje težave.

Ljudje ne »plešejo« več, ampak zaradi vladnega nespoštovanja dogovorov stavkajo. Zato od prihajajoče vlade pričakujemo, da bo razmišljala in delovala strokovno in celostno, kar pomeni, da bo v dialogu z vsemi socialnimi partnerji predvidela možne povratne zveze svojih dejanj in se nato odločala v dobro celotne družbe.