Nemčija zopet razpravlja o uvedbi obveznega služenja vojaškega roka

Embed from Getty Images
Že pred dnevi je nova nemška parlamentarna komisarka za oborožene sile Eva Högl predlagala, da bi Nemčija znova uvedla obvezno služenje vojaškega roka, s čimer bi se borila proti desnemu ekstremizmu znotraj vojske. A vprašanje je, koliko je ta možnost izvedljiva in kaj bi prinesla?

Socialdemokratka odpravo obveznega služenja vojaškega roka označila za veliko napako

Predlog je luč sveta (zopet) ugledal v soboto, ko je Höglova, ki prihaja iz socialdemokratske SPD, odpravo obveznega služenja vojaškega roka leta 2011 označila za veliko napako, s čimer je presenetila več svojih kolegov in politike večjega dela političnega spektra. Dejala je, da skrajno desne težnje v Bundeswehru, o katerih so poročali nemški mediji, delno izhajajo iz te odločitve.

Podporo njeni ideji je takoj zagotovila Alternativa za Nemčijo. Njen član Rüdiger Lucassen je predlog označil kot »prvi smiseln predlog SPD v mnogih letih«. Dodal je, da mora Höglova sedaj prepričati le še svojo stranko in CDU.

Neprijetno za CDU

To je CDU spravilo v precej neugoden položaj, je poročal nemški časnik Deutsche Welle. Stranka kanclerke Angele Merkel namreč tradicionalno podpira Bundeswehr in je dolgo zagovarjala, da je treba obveznost vojaškega roka podaljšati. Kar na enkrat pa se je CDU pokazala kot manj konservativna od svojih koalicijskih partnerjev, saj sta tako kanclerka Angela Merkel kot tudi obrambna ministrica in vodja stranke Annegret Kramp-Karrenbauer ponovni uvedbi vojaškega roka nasprotovali.

Kasneje sta tudi voditelja SPD Saskia Esken in Norbert Walter-Borjans v izjavi za javnost dejala, da je vprašanje naborništva stalno ponavljajoče se vprašanje, ki nima povezave z grožnjami demokratičnim vrednotam v nekaterih skupinah znotraj Bundeswehra.

Rešitev za problem, ki bi ga bilo treba reševati drugače

On nizu škandalov, ki so razkrili skrajno desne podskupine med vojaki in nekdanjimi vojaki Bundeswehra, naj bi Höglova poskušala namigniti, da bi priliv nabornikov razredčil skrajno desne skupine, ki so se oblikovale. Nemški mediji so poročali tudi o tem, da je obrambna ministrica načrtovala prestrukturiranje poveljstva specialističnih sil, po tem ko je prejela pismo o skrajnih frakcijah znotraj enote.

Tiskovni predstavnik CDU za obrambo Johann Wadephul je sicer previdno pozdravil idejo o ponovnem odpiranju razprave o služenju vojaškega roka, a jo je ob utemeljitvi, da je njen namen spopadanje z desnim ekstremizmom, zavrnil. Kot je dejal, se noben vojak ne odvrni od svojih idej, ker bi treniral nabornike. Skepso do ideje je bilo slišati tudi iz nevladnih obrambnih krogov, kjer so poudarjali, da siljenje ljudi, da se pridružijo vojski ne bo vplivalo na desni ekstrmizem znotraj nje.

V Bundeswehru sicer trenutno služi 184.000 moških in žensk, kar je 66.000 manj kot pred desetletjem, ko je Nemčija še imela naborniški sistem. Vojska se kljub reklamnim kampanjam sooča s pomanjkanjem kadra.