Normalizacija nadzora državljanov poteka tudi v demokratičnih družbah

Francoski parlament je marca odobril izvajanje videonadzora z uporabo umetne inteligence na olimpijskih igrah 2024 v Parizu. Francija je s tem zaorala ledino v Evropski uniji.

Dva meseca kasneje je zeleno luč prižgalo tudi ustavno sodišče in zakonodaja je postala veljavna. Uporaba videonadzora z umetno inteligenco v Evropi ni novost, vendar je šlo doslej za časovno omejena testna obdobja. Francija je kot prva država uporabo umetne inteligence v nadzoru tudi uzakonila.

Zagovorniki zakonodaje trdijo, da bi umetna inteligenca preprečila teroristični napad leta 2016 v Nici, saj bi opazila tovornjak, ki je zapeljal v množico. Prav tako naj bi preprečila totalni kaos na lanskem finalu lige prvakov v Parizu med Liverpoolom in Real Madridom.

37 civilnodružbenih organizacij je v odprtem pismu francoski parlament opozorilo, da predlagani varnostni ukrepi predstavljajo nesprejemljivo tveganje za temeljne človekove pravice in so v nasprotju z načelom nujnosti oziroma sorazmernosti. Kritiki v odprtem pismu svarijo, da je s tem ustvarila "nevaren precedens".

Kot pravi Jascha Galaski iz organizacije Civil Liberties Union for Europe, gre za "normalizacijo" nove generacije nadzora, ki bo "dala zagon tudi drugim vladam v demokratičnih družbah".

Tudi francoski organ za varstvo osebnih podatkov CNIL je v svojem mnenju spomnil na "pomembnost tega, da se ne navadimo ali banaliziramo teh tehnologij, ki so vedno bolj vsiljive".

Poteza Francije bi lahko vplivala tudi na sprejemanje skupne evropske zakonodaje o umetni inteligenci. Evropska komisija je zakonodajo o umetni inteligenci predlagala že leta 2021. Evropski parlament je junija letos sprejel dopolnila osnutka zakona, ki med drugim prepovedujejo biometrični videonadzor, vendar gre zakonodaja zdaj v razpravo v Svet EU-ja, kjer bi lahko nastala razhajanja med članicami.