Nov migrantski pakt EU ne prinaša obveznega sprejemanja migrantov, razen v dveh pomembnih izjemah

Uredništvo
Vir foto: pixabay
Evropska komisija je danes predlagala nov migracijski in azilni pakt, ki naj bi obnovil zaupanje med članicami EU in odpravil zastoj pri nujni reformi sistema. Uveljavlja se načelo obvezne solidarnosti s prožnimi prispevki članic, ki vključuje premeščanje beguncev v tesni povezavi z vračanjem nezakonitih migrantov.

Solidarnost med državami članicami bi po novem paktu ostala prostovoljna, razen v primeru večjih migrantskih valov in ob izkrcanju migrantov rešenih na morju.

Težko je pričakovati, da se bodo s tem strinjale vse države članice EU, saj je bilo že danes kar precej kritik na sam predstavljeni pakt. Tudi Slovenija se z uveljavljanjem koncepta "obvezne solidarnosti" nikakor ne mora strinjati, so sporočili iz ministrstva za zunanje zadeve.

»Star sistem za migracije ne deluje več, EU se mora premakniti od ad hoc rešitev k predvidljivemu in zanesljivemu sistemu. Nov pakt ponuja nov začetek ter novo ravnotežje med solidarnostjo in odgovornostjo,« je v današnjem govoru poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in dodala: »Ni vprašanje, ali bodo članice pomagale, temveč je vprašanje, kako bodo pomagale.«


Solidarnost bo prostovoljna, razen v dveh primerih


Zato komisija predlaga sistem prožnih prispevkov, ki lahko vključujejo premeščanje prosilcev za azil iz države prvega vstopa, prevzem odgovornosti za vračanje nezakonitih migrantov ali razne oblike operativne podpore. V osnovi gre za prostovoljno podporo. Solidarnost pa bo obvezna v dveh primerih: ob izkrcanju migrantov, rešenih na morju, in v primeru migracijskih pritiskov v obliki večjih migrantskih valov.

Najtežji izziv za novi pakt je bil najti pravo rešitev za opredelitev solidarnosti pri obravnavi prebežnikov. Predlog komisije se torej opira na načelo obvezne solidarnosti s prožnimi prispevki članic, ki temelji na tesni povezavi med premeščanjem prebežnikov in vračanjem nezakonitih migrantov. Predvideva "sponzorstva" za vračanje kot alternativo ali dopolnilo k premeščanju.

Če torej država ne bi hotela sprejeti migrantov, bi kot alternativo nase finančno in organizacijsko prevzela vračanje nezakonitih migrantov nazaj v državo izvora. Država sponzorka naj bi zagotovila vso potrebno podporo za hitro vrnitev, na primer z uporabo diplomatskih stikov s tretjo državo. Sponzorstvo za vračanje vključuje pomembno jamstvo za države prvega vstopa - če vrnitve v določenem času ne bo mogoče izvesti, se bo to osebo premestilo v državo sponzorko. Določena obveznost glede premeščanja tako ostaja.


Kvot ni, a komisija lahko popravlja ponudbe članic


"V novem migracijskem in azilnem paktu ni obveznih kvot za premeščanje v nobenih okoliščinah. Kvote so, a članice lahko izberejo med premeščanjem prebežnikov in sponzorstvom vračanja nezakonitih migrantov," je poudarila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson ob predstavitvi novega pakta.

Komisarka je k temu dodala, da je slišati "govorice", da je na koncu v določenih okoliščinah treba pristati na premeščanje, a zatrdila, da tega v njihovih predlogih ni.

Sistem je sicer zelo kompleksen in določena obveznost glede premeščanja v končni fazi ostaja. Članica se bo lahko v primeru bistvenih pritiskov na azilni sistem druge članice odločila, ali bo tej članici pomagala s sprejetjem oseb v okviru premeščanja ali bo sponzorirala vračanje nezakonitih migrantov.

Sponzorstvo vračanja bo omejeno na osem mesecev. Če v tem času ne bo mogoče zagotoviti predvidene vrnitve oseb, se bo te premestilo v državo sponzorko, ki bo postopek vračanja nadaljevala na svojem ozemlju. Poleg tega bo obstajal korekcijski mehanizem, po katerem bo lahko komisija v primeru, da ne bo dovolj zanimanja za premestitev prebežnikov, do določene mere "popravila" ponudbe, ki jih bodo dale članice.

Kljub temu v komisiji vztrajajo, da obveznih kvot za premeščanje ne bo, saj da bo vselej obstajala alternativa premeščanju. Pri premestitvi osebe, ki je ne bo mogoče vrniti v osmih mesecih, pa ne gre za klasično "premeščanje".

Ljudi, ki nimajo možnosti pridobitve azila, bi na okrepljenih sprejemnih točkah na zunanji meji EU po hitrem postopku zavrnili.

Prispevek članic glede na velikost in gospodarsko aktivnost


V primeru izkrcanja migrantov, rešenih na morju, bo prispevek članic predhodno izračunan glede na njihovo velikost in gospodarsko razvitost. Prispevale bodo lahko v okviru sistema premeščanja, sponzorstva za vračanje ali kombinacije obojega. Same bodo lahko odločile, koliko oseb želijo sprejeti v okviru premestitve in koliko osebam želijo sponzorirati vrnitev.

V primeru migracijskih pritiskov bo vzvod obvezne solidarnosti sprožila komisija po oceni razmer v članici pod pritiskom. Komisija bo opredelila število oseb, ki jih bo treba premestiti, in število oseb, ki se bodo morale vrniti v okviru sponzorstev, ter časovni okvir, v katerem bo treba zagotoviti pomoč. Tudi v tem primeru bo na podlagi svoje velikosti in gospodarske razvitosti morala prispevati vsaka članica pri premeščanju, vračanju ali kombinaciji obojega.

Članice se bodo lahko odločile tudi za prostovoljno premeščanje, za kar je predvidena finančna podpora iz evropskega proračuna.

Kako se bodo odločile države članice?


Migracije so ena najbolj eksplozivnih tem v EU od oktobra 2013, ko je v brodolomu pred italijansko Lampeduso umrlo več kot 360 beguncev. Leta 2015 je tedanji predsednik komisije Jean-Claude Juncker predlagal obvezne begunske kvote, ki so razklale unijo in povzročile zastoj pri prenovi azilnega sistema.

Najbolj migracijsko obremenjene države unije vztrajajo pri obveznih kvotah. Tudi v nemškem predsedstvu pravijo, da si ne predstavljajo novega azilnega dogovora brez obveznega premeščanja migrantov. Višegrajska četverica, Slovenija, Estonija in Latvija pa so junija v pismu komisiji odločno zavrnile obvezno premeščanje prebežnikov med članicami EU.

Enako je tudi sedaj, ko je zaslediti različne odzive. Italijanski premier Giuseppe Conte je predlog pozdravil, podobno v Avstriji, na Madžarskem pa so do predloga kritični.

Slovenija zagovarja prostovoljno solidarnost in ne obvezne solidarnosti iz pakta


"Slovenija zagovarja načelo prostovoljne solidarnosti, medtem ko predlog migracijskega pakta, ki ga je danes predstavila Evropska komisija, temelji na načelu obvezne solidarnosti," je v prvem odzivu dejal govorec zunanjega ministrstva Aleksander Geržina.

"Pričakovali smo odmik od koncepta obvezne solidarnosti, ki je že doslej razdvajal države članice," a komisija se je odločila drugače in to "ni dobro, saj znova ustvarja delitve", je dejal Geržina. To tudi ni v skladu s stališči Slovenije, ki zagovarja načelo prostovoljne solidarnosti, je pojasnil in dodal, da je bilo to tudi stališče prejšnje vlade, le da si ga ta za razliko od sedanje ni upala javno izpostaviti.

Kot je še izpostavil, je solidarnost seveda pomembna, na njej konec koncev temelji EU, a vprašanje je, koliko naj bo obvezne solidarnosti, saj ta države trenutno "bolj razdvaja, kot jih povezuje". Poleg tega "je lahko solidarnost mnogo več kot zgolj relokacija" migrantov.

Za Slovenijo je ključno predvsem učinkovito vračanje migrantov, kar je tudi povezano s pomočjo EU državam, od koder ti večinoma prihajajo.













Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Koliko davka na nepremičnine plačajo v sosednjih državah
  • 24. 01. 2025
Kaj Trumpov drugi predsedniški mandat prinaša svetu, Evropi in Sloveniji
  • 25. 01. 2025
delavec, proizvodnja, stroj
Nov padec konkurenčnosti Slovenije
  • 03. 01. 2025