»Novela ZUP predstavlja nesorazmeren poseg v temeljna ustavna načela« – Po odložilnem vetu državnega sveta vse oči uprte v SD

Novelo zakona o upravnem postopku so poslanci Gibanja Svoboda in Levice pred kratkim potrdili s 45 glasovi za. Ker so državni svetniki sinoči z 18 glasovi za in petimi proti nanjo izglasovali odložilni veto, bo ta šla v ponovno odločanje v poslanske klopi – za potrditev bo tokrat potrebnih najmanj 46 glasov. Ali si bodo Socialni demokrati, ki so bili doslej zadržani, premislili?

Poleg tega so državni svetniki izglasovali odložilni veto na zakon o gozdovih, saj ta po njihovem mnenju poglablja problematiko prekomernega poseganja v zasebno lastnino.

Državni zbor je ob koncu septembra sprejel novelo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki po oceni državnih svetnikov – prvopodpisani pod zahtevo je bil predsednik Marko Lotrič – predstavlja nepremišljen in nesorazmeren poseg v temeljna ustana načela in ustavno procesna jamstva, »ker se znižujejo standardi pravne varnosti za posameznike, vključene v upravne postopke«. Koalicijski SD sprememb ni podprl, saj naj bi zakon zniževal standarde pravne varnosti. Poleg tega noveli nasprotuje Vladimir Prebilič, ki je napovedal pobudo za ustavno presojo.

Kot so zapisali v predlogu odložilnega veta, je 45 poslancev Gibanja Svoboda in Levice zakon sprejelo kljub opozorilom stroke, med drugim zakonodajno-pravne službe, ki je poudarjala neskladja predlaganih sprememb z ustavo. »Ignoriranje enotnih opozoril pravne stroke postavlja pod vprašaj spoštovanje načela demokratičnosti in načela pravne države,« so bili jasni svetniki. Ti se strinjajo, da je poenostavitev postopkov legitimen cilj predlagatelja, a se bojijo, da bo ta namesto večje optimizacije in učinkovitosti vodila v večje obremenitve upravnega sodstva in povečano število upravnih sporov.

»Ignoriranje enotnih opozoril pravne stroke postavlja pod vprašaj spoštovanje načela demokratičnosti in načela pravne države.«

Čemu svetniki nasprotujejo

Po njihovem prepričanju je sporno spreminjanje roka za izdajo odločbe, saj rok za njeno izdajo po novem začne teči od dneva, ko organ prejme vlogo, in ne več od dneva prejema popolne vloge. Dejanski čas za vsebinsko obravnavo popolne vloge s tem ni več jasno razviden. Odpravljen je bil tudi instrukcijski rok petih delovnih dni, v katerem je moral organ stranko pozvati k dopolnitvi vloge. »Sprememba bo povzročila poslabšanje pravnega položaja strank, če bi bil v konkretni zadevi določen prekratek rok za dopolnitev vloge,« so zatrdili svetniki.

Spremembe, ki se obetajo na področju vročanja, po njihovem prepričanju predstavljajo najresnejši poseg v ustavna procesna jamstva. Novela zakona skrajšuje rok za nastanek fikcije vročitve, in sicer s 15 na sedem dni od odpreme dokumenta. Povedano drugače, po novem se bo štelo, da je pošiljka z vložitvijo v nabiralnik vročena po sedmih dneh, čeprav denimo zaradi vaše odsotnosti morda ne bo tako. To zmanjšuje realno možnost naslovnika, da se pravočasno seznani z vročeno vsebino in učinkovito sodeluje v postopku.

Zakon uvaja informativno odločbo, ki postane pravnomočna odločba o glavni stvari, če stranka v 21 dneh ne vloži ugovora. Štelo se bo, da se je odpovedala pravici do pritožbe. Zakonodajno-pravna služba opozarja, da niso opredeljene varovalke, saj lahko to za prava neuke stranke pomeni hude posledice. Opozorili so tudi na možnost izdaje odločb brez obrazložitve, če se zahtevku stranke ugodi brez ugovorov ali če se stranka pri ustni razglasitvi odpove pravici do pritožbe. Tudi slednje je novost v zakonu. Svetniki so prepričani, da je obrazložitev ključni element, ki služi kot instrument omejevanja oblasti.

Opozorili pa so tudi na obravnavo tajnih podatkov. Če bi njihovo razkritje stranki škodovalo varnosti ali interesom države, se pravice stranke do udeležbe v postopku zagotovijo le preko odvetnika. S tem je onemogočeno celovito aktivno sodelovanje stranke in njena obramba, menijo.

Minister: Pri pripravi sodelovala stroka

Minister za javno upravo Franc Props je na seji dejal, da je pri pripravi zakona sodelovala stroka tako s pravnega kot upravnega področja. Zakon ni bil napisan čez noč, odločitev zanj pa ni bila politična, je dodal. Prepričan je, da gre za sistemske spremembe, ki prinašajo nujne poenostavitve postopkov in več digitalizacije.

Minister Franc Props je prepričan, da gre za sistemske spremembe, ki prinašajo nujne poenostavitve postopkov in več digitalizacije.

»Že vrsto let spremljam pozive državljanov, gospodarstvenikov, politikov, da imamo v državi preveč birokracije in da je treba zmanjšati administrativne ovire, ki dušijo gospodarstvo ter pogosto po nepotrebnem jemljejo čas državljanom. Stiske ljudi, ki so jih povzročili nerazumno dolgi postopki, na primer pridobitev gradbenega dovoljenja, sem konkretno spoznal na delovnem mestu načelnika upravne enote v Litiji,« je povedal. Meni, da so postopki po nepotrebnem zapleteni, kar spodkopava zaupanje v institucije.

»Lahko vam zagotovim, da ob pozivih k zmanjšanju birokracije ne stojimo križem rok,« je zagotovil. Prepričan je, da z zakonom odpravljajo občutek državne neučinkovitosti. »Osrednji cilj spremembe zakona je vzpostavitev pravnih podlag za to, da bodo upravni organi lahko učinkoviteje in hitreje vodili upravne postopke.«

Odložilni veto na zakon o gozdovih

Državni svetniki so izglasovali tudi odložilni veto na zakon o gozdovih. Po njihovi oceni novela ne rešuje odprtih vprašanj, ampak celo poglablja problematiko prekomernega poseganja v zasebno lastnino, predvsem z vidika gospodarjenja z gozdovi.

Opozorili so na prekomerno sankcioniranje, saj sprememba uvaja kaznovanje ne le za sečnjo, ampak tudi za spravilo lesa brez odločbe ali v nasprotju z njo, in to brez ustrezne utemeljitve, čeprav prinaša velike posledice za lastnike gozdov. Menijo, da spravilo lesa iz lastnega gozda predstavlja bistven del izvrševanja lastninske pravice.

Generalni direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na kmetijskem ministrstvu Gregor Meterc je medtem dejal, da gre pri tej spremembi le za uskladitev s 17. členom zakona o gozdovih in za odpravo pomanjkljivosti.