O primeru Janševega tvita bo presojalo Evropsko sodišče za človekove pravice

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je Slovenijo pozvalo, naj se izjasni do pritožbe predsednika SDS Janeza Janše v primeru obsodbe zaradi tvita, ki naj bi bil žaljiv do novinark Eugenije Carl in Mojce Pašek Šetinc, sicer danes poslanke. Janša v pritožbi poudarja, da so slovenska sodišča napačno ocenila pomembne vidike primera, vključno s političnim ozadjem njegovega zapisa in dejstvom, da je z njim opozoril na problematiko pristranskosti medijev.

Zgodba seže skoraj desetletje nazaj. Marca 2016 je namreč prvak SDS Janez Janša objavil zapis, v katerem je z izrazom »odsluženi prostitutki« zvodnika Milana metaforično opozoril na problematiko pristranskosti medijev.

Neenotno ustavno sodišče

Eugenija Carl in Moca Pašek Šetinc sta proti Janši vložili zasebno tožbo. Okrajno sodišče v Velenju je leta 2019 razsodilo, da mora Janša Carlovi plačati 6.000 evrov odškodnine. Janša se je na sodbo pritožil, a je višje sodišče v Celju pritožbo zavrnilo in sodbo potrdilo. Vrhovno sodišče je nato sodbo v primeru Mojce Šetinc Pašek razveljavilo, a jo je ponovno potrdilo ustavno sodišče.

Pri odločitvi pa ustavno sodišče ni bilo enotno, saj je za glasovalo šest, proti pa trije ustavni sodnik. Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli so podali odklonilna ločena mnenja, v kateri so med drugim opomnili na nekonsistentnost odločitve z drugimi sodbami o svobodi izražanja.

Metaforični zapis

Janša v pritožbi, ki jo je naslovil na ESČP, med drugim poudarja, da so slovenska sodišča narobe ocenila pomembne vidike primera, med drugim politično ozadje njegove izjave in njegov položaj kot člana politične opozicije. Prav tako je z zapisom opozoril na problematiko pristranskosti medijev. Prav na neuravnoteženo poročanje je opozoril z metaforičnim zapisom na spletu.

Prav tako Janša navaja, da sodišča niso ustrezno upoštevala, da je bil zapis objavljen na omrežju Twitter, danes sicer znanim kot X. Omrežje namreč znano po »spontanih in ekspresivnih izmenjavah kratkih mnenj«.

Podobne sodbe v prid svobodi izražanja

ESČP je predsednik SDS pozval, naj se opre na dosedanje podobne sodbe. V štirih takšnih primerih, in sicer proti Turčiji, Madžarski, Armeniji in Makedoniji, je namreč sodišče odločilo, da so države kršile svobodo izražanja.

V enem od primerov je šlo za primer sankcioniranja protestnika, ki je policista zmerjal z besedami »izmeček« in »bedak«, v še enem pa je madžarska opozicija pozicijo označila za mafijo, je za STA navedel pravnik Jurij Toplak. Le v primeru Sanchez proti Franciji je ESČP odločilo, da Francija ni kršila svobode izražanja, ko je obsodila urednika, ki je na spletu dovolil objave, naperjene proti muslimanom.

Se pa praksa sodišča skozi leta spreminja. V konkretnem primeru je sodba po njegovih besedah odvisna tudi od tega, kateri sodniki bodo odločali. Lahko se celo zgodi, da se sedem sodnikov odloči zadevo prepustiti velikemu senatu 17 sodnikov, kot so to naredili v omenjenih sodbah proti Franciji, Madžarski in Turčiji, je pojasnil Toplak.