Obvoznica čez kmetijska zemljišča – ministrstvo vztraja pri pozitivnem mnenju

Kmetijsko ministrstvo je v odgovoru za Domovino navedlo, da si je med pripravo SDOPN3 tudi samo prizadevalo, da bi občina obvoznico umestila skozi Dobravo z neposrednim priključkom na hitro cesto Velenje–Slovenj Gradec. Pozneje je sprejelo pojasnilo, da te variante ni mogoče izpeljati, in se pod določenimi pogoji strinjalo z umestitvijo obvoznice čez kmetijska zemljišča.

Pri zavrnitvi alternativne trase se ministrstvo sklicuje na prometnovarnostno neustreznost njenega priključka, vendar ni navedlo konkretnega Darsovega dokumenta, na katerem temelji ta ugotovitev. Zapisalo je, da je po pojasnilih občine ter Ministrstva za infrastrukturo in energetiko Dars v celotnem postopku sprejemanja SDOPN3 večkrat presojal alternativno traso skozi gozd. Priključek naj bi bil umeščen na delu hitre ceste, ki bi bil z vidika prometne varnosti neustrezen, zaradi česar naj bi bila ta možnost nesprejemljiva.

Ministrstvo je navedlo še, da sta potrebo po južni obvoznici in nazadnje izbrano traso izkazali oziroma potrdili prometna študija in tedanje ministrstvo za infrastrukturo. Prometne študije lahko po njegovem pojasnilu obravnava in presoja samo pristojno infrastrukturno ministrstvo. V odgovoru ni navedlo naslova in datuma študije oziroma pojasnilo, ali se sklicuje na prometno študijo iz leta 2013, ki jo v svojih utemeljitvah uporablja občina, prav tako ni navedlo konkretnih prometnih podatkov.

Po Jamnikovi oceni prizadetih okoli 120 hektarjev kmetijskih zemljišč, približno 40 hektarjev trajno izgubljenih

Na širše posledice načrtovanih ureditev za kmetije je opozarjal tudi tedanji direktor KGZS – Zavoda Celje Stanko Jamnik. Zavod je leta 2020 izdelal analizo vpliva same južne obvoznice na kmetijska gospodarstva. Po njej bi cesta trajno odvzela 6,83 hektarja zemljišč, ki jih obdeluje 15 kmetijskih gospodarstev, posegla pa bi v 40 od skupno 232 njihovih grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev (GERK). Na sedmih od teh gospodarstev je bil najmanj en član pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijstva, skupaj je bilo takšnih oseb enajst. Jamnik pa je opozarjal, da ni mogoče obravnavati zgolj neposredne površine pod cesto: obvoznica, razbremenilni kanal in druge načrtovane ureditve posegajo na isti, prostorsko omejeni kompleks ter prizadevajo iste kmetije. Ocenjeval je, da bi bilo zaradi vseh posegov za kmetijsko rabo razvrednotenih okoli 120 hektarjev zemljišč, od tega približno 40 hektarjev trajno izgubljenih, zato je zahteval celovito analizo posledic in sanacijski načrt za posamezne kmetije. Občini je očital, da s predstavljanjem zgolj neposredne površine pod cesto zmanjšuje dejanski obseg vpliva na kmetovanje in da predlog sprememb občinskega prostorskega načrta ni pripravljen skladno s smernicami kmetijskega ministrstva.

Po analizi iz leta 2020 bi cesta trajno odvzela 6,83 hektarja zemljišč, ki jih obdeluje 15 kmetijskih gospodarstev, posegla pa bi v 40 od skupno 232 njihovih grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev (GERK).

Na naše vprašanje, kako odgovarja na podatke KGZS, ministrstvo konkretnih številk ni komentiralo. Zapisalo je, da se zaveda zaskrbljenosti zbornice in da so ravninski deli, kakršna je Mislinjska dolina, pod velikimi pritiski pri umeščanju novih ureditev, saj se na njih srečujejo številni interesi. Dodalo je, da razvoj praviloma usmerja na zemljišča nekmetijske namenske rabe, kjer to ni mogoče, pa na kmetijska zemljišča slabše kakovosti. Če zaradi drugih omejitev in potreb v prostoru tudi to ni mogoče, zakonodaja dopušča načrtovanje na kmetijskih zemljiščih, pri čemer se lahko nepozidana stavbna zemljišča prerazporedijo ali pa se vzpostavijo nadomestna kmetijska zemljišča, ki morajo biti po površini in kakovosti primerljiva z zemljišči, na katerih se načrtuje poseg.

Ministrstvo je zatrdilo tudi, da je v sklopu SDOPN3 presojalo vse pobude na kmetijskih zemljiščih, vključno z ureditvami, navedenimi v našem vprašanju. Kljub temu ni navedlo skupne površine njihovega vpliva niti ni pojasnilo razmerja med neposrednim posegom obvoznice in Jamnikovo širšo oceno posledic več projektov.

»S takim upravljanjem zemljišč bomo postali slovenjegraška Magna«

»S takim upravljanjem zemljišč bomo postali slovenjegraška Magna. Uničili bomo njive, kjer prst nastaja tisoč let, in posekali bomo gozd, da jih računovodsko nadomestimo. Njive so kot morje, tu se ne more zidati,« je marca 2023 na javni obravnavi novih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta dejal dolgoletni občinski svetnik in nekdanji podžupan Janez Potočnik, ki južni obvoznici sicer ni nasprotoval.

Tudi mnogi drugi so izrazili zaskrbljenost zaradi predvidene izgube najkakovostnejših kmetijskih zemljišč za potrebe infrastrukture. Bali so se, da bi se v Slovenj Gradcu »ponovila hoška Magna«. Kot nekdanji predsednik občinskega odbora za urejanje prostora je Potočnik obvoznico zaradi navezave mesta na tretjo razvojno os podpiral, nasprotoval pa je njenemu umeščanju čez strnjena kmetijska zemljišča. Občini je očital, da izgubo najboljših njiv zmanjšuje na bilančni izračun: odvzete kmetijske površine naj bi na papirju nadomestila tudi s krčenjem gozda, s čimer pa po njegovem ni mogoče ustvariti enakovrednih rodovitnih zemljišč.

Po Potočnikovih opažanjih naj bi do sprememb prišlo zaradi novega koncepta razvoja prostora – nova garnitura na mestni občini naj bi želela okoli Slovenj Gradca zgraditi cestni obroč in ga znotraj pozidati s stanovanjskimi bloki.

Nova garnitura na mestni občini naj bi želela okoli Slovenj Gradca zgraditi cestni obroč in ga znotraj pozidati s stanovanjskimi bloki.

Iz odgovora ministrstva je razvidno, da je pri pozitivnem mnenju pomembno prav bilančno nadomeščanje kmetijskih zemljišč. Južna obvoznica naj bi neposredno posegla na 6,72 hektarja kmetijskih zemljišč. Kot omilitveni ukrep je občina predvidela vzpostavitev 6,22 hektarja po površini in kakovosti primerljivih kmetijskih zemljišč iz sedanjih gozdnih površin ter vrnitev 0,5 hektarja nepozidanih stavbnih zemljišč v kmetijsko namensko rabo. Ministrstvo je postavilo tudi pogoj trajne prepovedi spreminjanja namenske rabe kmetijskih zemljišč na območju med obvoznico in mestom.

Iz dopolnjenega gradiva celotnega SDOPN3 po navedbah ministrstva izhaja, da je v veljavnem občinskem prostorskem načrtu evidentiranih 5596 hektarjev kmetijskih zemljišč, po predlaganih spremembah pa naj bi jih bilo 5608 hektarjev. To ne pomeni, da bodo kmetje, ki jim bo obvoznica odvzela zemljo, dobili druga primerljiva zemljišča. Ministrstvo je pojasnilo, da v postopkih prostorskega načrtovanja skrbi zlasti za ohranjanje skupnega obsega kmetijskih zemljišč na ravni občine, ne išče posameznih zemljišč za prizadete lastnike in ne obravnava lastniške strukture parcel. Zagotavljanje nadomestnih zemljišč posameznikom je po njegovih navedbah lahko predmet poznejših aktivnosti med drugimi deležniki.

Vsi prebivalci predlagani trasi ne nasprotujejo. Peter Metulj, predsednik Civilne iniciative za varovanje okolja in zdravja občanov, je ocenil, da koristi obvoznice pretehtajo izgubo zemljišč. Na javni obravnavi leta 2021 je opozoril, da se velik del najboljše zemlje uporablja za pridelavo hmelja, zaradi katerega so okoliški prebivalci izpostavljeni škropljenju, pridelek pa ne prispeva k lokalni prehranski samooskrbi.

Župan Tilen Klugler je takrat dodal, da je v občini 111 hektarjev prvorazrednih zemljišč in da se pridelek z njih po njegovih besedah v 99 odstotkih izvozi. Ob tem je podvomil, ali gre v tem primeru res za ohranjanje rodovitne zemlje za samooskrbo. Nasprotniki trase so odgovarjali, da je hmelj mogoče nadomestiti z drugo kulturo, medtem ko pozidava pomeni trajno izgubo kmetijskih tal.

Na očitke glede hmelja se je odzivala Andreja Hace, hmeljarka z družinske kmetije, predstavnica slovenjgraške sekcije okoljevarstvene organizacije ROVO in danes tudi podpredsednica Sindikata kmetov Slovenije. Kot predstavnica hmeljarjev je zatrjevala, da uporabljajo zgolj registrirana sredstva za varstvo rastlin in pri škropljenju spoštujejo predpise, pristali pa so tudi na obveščanje zainteresiranih prebivalcev. Po monitoringu, izvedenem leta 2019 ob slovenjgraških hmeljiščih, nedovoljenega zanosa škropiv po poročanju medijev niso ugotovili.

Hacetova je bila tudi med najglasnejšimi nasprotniki načrtovanih posegov. Ker naj bi eden od njih zajel del zemljišč njihove kmetije, je občini očitala, da prizadetih lastnikov ni ustrezno vključevala v postopke in jim je oteževala dostop do dokumentacije. Opozarjala je, da kmetje ne nasprotujejo razvoju občine ali južni obvoznici, temveč njenemu poteku čez največji sklenjeni kompleks rodovitnih zemljišč v Mislinjski dolini, čeprav naj bi bile mogoče tudi druge rešitve. V imenu ROVO je napovedovala uporabo pravnih sredstev in tudi možnost referenduma, nasprotovanje pa je razširila še na načrtovani razbremenilni kanal, cesto na Legen in starotrško obvoznico.

Kmetje ne nasprotujejo razvoju občine ali južni obvoznici, temveč njenemu poteku čez največji sklenjeni kompleks rodovitnih zemljišč v Mislinjski dolini.

Na občini očitke o nepotrebnosti obvoznice zavračajo

Po prometni študiji iz leta 2013 bi se z njeno izgradnjo promet na Celjski in Podgorski cesti zmanjšal za do 40 odstotkov, na delu Podgorske ceste pa celo za polovico. Celjska cesta, ob kateri so šole, stanovanjska območja in več zožitev, po oceni načrtovalcev ni primerna za tranzitni promet, obvoznica pa bi na hitro cesto poleg mesta navezala tudi naselja v dolinah Suhodolnice in Jenine. Občina obenem poudarja, da južna obvoznica neposredno posega na približno 6,7 hektarja kmetijskih zemljišč, medtem ko nasprotniki pri opozarjanju na bistveno večje površine seštevajo neposredne in posredne posledice več različnih državnih in občinskih projektov.

Ministrstvo je odstopilo od svoje prvotne zahteve po varovanju najboljših kmetijskih zemljišč 

V zgodbo se je aktivno vključila tudi krajanka in odvetnica Joža Konečnik, ki vse do danes zastopa 35 kmetov. Po njenem mnenju slovenjgraški primer razkriva širšo sistemsko napako pri umeščanju infrastrukturnih objektov, saj vsak nosilec urejanja prostora načrte presoja le z vidika svojega področja, nihče pa celovito ne preveri njihove potrebnosti, možnih manj škodljivih rešitev in skupnih posledic za prizadete kmetije. Prepričana je, da južna obvoznica po sedanji trasi ni prometno upravičena in da bi jo bilo mogoče speljati ob Dobravskem gozdu, občina pa izgube najboljših strnjenih njiv ne more nadomestiti zgolj z bilančnim spreminjanjem namenske rabe zemljišč drugod. Kmetijskemu ministrstvu očita, da je z izdajo pozitivnega mnenja odstopilo od svoje prvotne zahteve po varovanju najboljših kmetijskih zemljišč ter prezrlo skupni vpliv obvoznice, hitre ceste, razbremenilnega kanala in drugih načrtovanih posegov na obstoj tamkajšnjih kmetij.

Konečnikova se je dvakrat obrnila tudi na predsednico republike Natašo Pirc Musar. Januarja 2024 je njo in predsedničinega posebnega pooblaščenca prosila, naj s svojo avtoriteto in javno besedo opozorita na izgubljanje kmetijskih zemljišč ter od pristojnih zahtevata spoštovanje zakonodaje. Pri tem je zapisala, da posledice ne zadevajo le lastnikov zemljišč, ampak tudi okoli 300 članov njihovih ožjih in širših družin. Ker po navedbah Konečnikove odziva ni bilo, je predsednici ponovno pisala septembra istega leta, ko naj bi se po njenih informacijah na ministrstvo stopnjevali pritiski za izdajo pozitivnega mnenja. Očitala ji je, da njihovega prvega poziva ni uslišala, ter jo znova pozvala, naj kot najvišja predstavnica države javno nastopi proti uničevanju kmetijske zemlje. Iz dokumentacije, ki nam jo je posredovala, ni razvidno, da bi iz urada predsednice prejela vsebinski odgovor.

Konečnikova je 20. februarja letos v imenu kmetov, ki jih zastopa, od ministrstva zahtevala, naj v celoti razveljavi pozitivno mnenje, ki ga je 19. novembra 2025 izdalo k predlogu SDOPN3. Po njenem mnenju ministrstvo spremembe svojega dotedanjega stališča ni vsebinsko obrazložilo, ni presodilo skupnih posledic vseh načrtovanih posegov in ni opravilo tehtanja med koristmi obvoznice ter varovanjem kmetijskih zemljišč in zasebne lastnine. Očitala mu je tudi, da je nekritično sledilo Darsovim pomislekom glede priključevanja na hitro cesto, nadomestna zemljišča pa sprejelo kot ustrezen omilitveni ukrep, ne da bi presodilo njihovo kakovost. Kot ključen pravni očitek je navedla pogoj, po katerem naj bi se zaradi razdrobljenosti parcel izvedla komasacija: ker je brez soglasja zakonsko določene večine lastnikov ni mogoče uvesti, tega soglasja pa po njenih navedbah ni, je pogoj označila za pravno neizvedljiv in ničen, posledično pa za neveljavno šteje celotno pozitivno mnenje. Od ministrstva je zahtevala formalno odločitev, ki bi ji omogočila uporabo nadaljnjih pravnih sredstev, nasprotovala pa je tudi nejasni obravnavi razbremenilnega kanala, za katerega iz mnenja po njeni oceni ni bilo mogoče razbrati, ali ga je ministrstvo sploh vsebinsko presodilo.

Ministrstvo je zdaj potrdilo, da je izvedbo komasacije na območju med načrtovano južno obvoznico in mestom določilo kot enega ključnih pogojev za sprejemljivost ureditve. Njeno uvedbo lahko predlagajo lastniki, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin na predvidenem komasacijskem območju, oziroma občina v imenu lastnikov. Občina se je k izvedbi zavezala in namero vključila v odlok. Toda če lastniki potrebnega soglasja ne bodo dali, se bo po razlagi ministrstva štelo, da komasacija zanje ni potrebna, zato se ne bo izvedla. Ministrstvo ni odgovorilo, ali bi kljub neizvedbi ključnega pogoja še naprej štelo, da so izpolnjeni pogoji za sprejemljivost obvoznice in da njegovo pozitivno mnenje ostaja utemeljeno.

Na februarsko zahtevo odvetnice je ministrstvo odgovorilo 4. marca. Ker je Konečnikova ocenila, da odgovor ni pomenil formalne odločitve o zahtevi za razveljavitev, temveč le ponovitev dotedanjih stališč ministrstva, je 26. junija pisala še novemu kmetijskemu ministru Janezu Ciglerju Kralju. Pozvala ga je, naj o zahtevi odloči z aktom, od prejema katerega bi lahko začeli teči roki za sodno varstvo, in ponovno izpostavila domnevno ničnost pogoja o komasaciji. Opozorila je tudi na medtem sprejeti državni prostorski načrt za odsek hitre ceste med Slovenj Gradcem in Dravogradom, ki predvideva navezavo južne obvoznice, če jo bo občina umestila v svoj prostorski načrt. Po njeni oceni bi pripadajoče krožišče in povezovalne ceste poleg posega same obvoznice zahtevali še okoli deset hektarjev kmetijskih zemljišč in rušenje štirih hiš, vendar teh posledic ministrstvo pri izdaji pozitivnega mnenja ni upoštevalo.

Ministrstvo je za Domovino pojasnilo, da v postopku nastopa kot nosilec urejanja prostora, ki presoja, ali so bile pri pripravi prostorskega akta upoštevane njegove smernice in predpisi z njegovega področja, ne pa kot pripravljavec, pobudnik, načrtovalec ali investitor projekta. Njegovo mnenje ni upravni akt. Dodalo je, da je prejelo dopis Konečnikove in da se bo nanj odzvalo, ni pa izrecno odgovorilo, ali bo o njeni zahtevi izdalo formalno odločitev. Prav tako ni odgovorilo na vprašanje, ali se je minister oziroma predstavnik ministrstva pripravljen sestati s prizadetimi kmeti in ponovno preveriti možnosti za manj škodljivo traso. Navedlo je le, da z deležniki poteka dvosmerna komunikacija.

Ministrstvo je pojasnilo, da v postopku nastopa kot nosilec urejanja prostora, ki presoja, ali so bile pri pripravi prostorskega akta upoštevane njegove smernice in predpisi z njegovega področja, ne pa kot pripravljavec, pobudnik, načrtovalec ali investitor projekta. 

Medtem se postopki umeščanja hitre ceste nadaljujejo

Na državni ravni sta bila doslej sprejeta DPN za odsek Velenje–Slovenj Gradec, po katerem gradnja že poteka, marca letos pa še DPN za nadaljevanje od priključka Slovenj Gradec–jug proti Dravogradu. Slednji na krožišču pri priključku Slovenj Gradec–jug že predvideva možnost navezave načrtovane južne obvoznice. Na občinski ravni pa je ta še vedno del tretjih sprememb občinskega prostorskega načrta oziroma SDOPN3. Občinski svet ga še ni sprejel, je pa kmetijsko ministrstvo novembra lani po večletnih usklajevanjih izdalo pozitivno mnenje, s čimer je bila odpravljena ena ključnih ovir za nadaljevanje postopka. Država je torej določila hitro cesto in mesto morebitne prihodnje navezave, medtem ko trasa same južne obvoznice čez Šmarško polje še ni dokončno umeščena v prostor.

Računsko sodišče je decembra 2021 delo ministrstva pri zagotavljanju prehranske varnosti ocenilo kot le delno učinkovito, že v predhodni reviziji pa je ugotovilo, da država ni imela niti enotnega pregleda nad najboljšimi kmetijskimi zemljišči niti jasne ocene, koliko in kakšne zemlje potrebuje za želeno stopnjo samooskrbe. Prav tako niso bila določena enotna merila za tehtanje med varovanjem zemljišč in razvojnimi interesi drugih sektorjev, ministrstvo pa ni vedno ukrepalo niti takrat, ko občine njegovih smernic niso upoštevale.

Medtem se pozidava nadaljuje: po podatkih agencije za okolje se je med letoma 2012 in 2019 obseg pozidanih površin povečal za 3.966 hektarjev, nove pozidane površine pa so se širile predvsem na zemljišča, ki so bila prej evidentirana kot travinje, trajni nasadi ali njive. Slovenjgraški spor je tako le eden od primerov, v katerih se ob soočenju prometnih, stanovanjskih, gospodarskih ali drugih razvojnih načrtov z varovanjem rodovitnih tal izkaže, da kmetijska zemljišča kljub deklariranemu strateškemu pomenu in opevani samoosktrbi niso nujno v prvem planu.

Kmetijska zemljišča kljub deklariranemu strateškemu pomenu in opevani samoosktrbi niso nujno v prvem planu.