Ozadje (nizozemskih) »tolp mladih« in molka o povzročiteljih novoletnega kaosa

Cerkev Vondelkerk v Amsterdamu med gorenjem, novo leto 2026. Vir: X, @HananyaNaftali
POSLUŠAJ ČLANEK

Posnetki novoletnega razgrajanja po ulicah nizozemskih, nemških in belgijskih mest, ki je zahtevalo tako smrtne žrtve kot na desetine poškodovanih, so razkrili, da prvotni namen nekaterih skupin, ki jih lokalni mediji imenujejo »tolpe mladih«, ni bil proslavljanje novega leta. Zlasti na Nizozemskem pirotehnike oziroma ognjemetov namreč niso izstreljevali v zrak, pač na neposredno v policijo, gasilce in tudi v nekatera poslopja. Isto noč je v Amsterdamu pogorela tudi zgodovinska cerkev Vondelkerk. Uradni razlog požara še ni znan, pričevanja prebivalcev omenjajo tudi možnost, da bi ogenj lahko zanetile rakete in petarde, ki naj bi pristale na stolpu cerkve.

Ognjemeti v ljudi namesto v zrak

Novoletno praznovanje je samo na Nizozemskem terjalo dve smrtni žrtvi, več deset ljudi je bilo hudo poškodovanih. Po pisanju nizozemskega medija naj bi nasilje povzročale t. i. »tolpe mladih«, tudi izjave predstavnikov policije pa potrjujejo, da so te tolpe ognjemete namesto v zrak usmerjale v policijo in tudi gasilce. Naključno (ali morda ne) je v vsesplošnem kaosu nekaj po polnoči zagorela tudi slovita gotska katedrala Vondelkerk, ki je praktično uničena.

Kdo naj bi stal za temi tolpami mladih, uradni viri ne razkrivajo. Tudi policija nikoli ne navaja nacionalnosti ali etnične pripadnosti pri opisovanju teh incidentov, saj je to na Nizozemskem politično in pravno občutljivo področje. Se pa na družabnih omrežjih pojavljajo namigi, da naj bi del teh skupin imel maroško ozadje. V četrtih Floradorp, Nieuw-West in Oost, kjer je bil kaos največji, so namreč največje skupnosti mladih z maroškimi koreninami.

Nizozemska tudi sicer velja za izrazito državo priseljencev. Štiri petine prebivalstva se sicer še opredeljuje za Nizozemce, skupno približno četrtina prebivalstva pa ima priseljenske korenine. Ta skupina se še krepi, saj je v velikih mestih, kot so Amsterdam, Haag in Rotterdam, že polovica novorojenčkov otrok priseljencev.

Štiri petine prebivalstva se sicer še opredeljuje za Nizozemce, skupno približno četrtina prebivalstva pa ima priseljenske korenine.

Politična korektnost ali strah pred eskalacijo?

Kot je za Domovino ocenil dr. Bogomil Ferfila, obramboslovec in zunanjepolitični strokovnjak, je logika priseljencev drugačna, ko predstavljajo pet, 20 ali 40 odstotkov. Ko vidijo, da že predstavljajo znaten delež, se njihovo obnašanje spremeni in zahtevajo tudi drugačne pravice, je pojasnil.

Uradno seveda krivde za incidente na Nizozemskem ni mogoče pripisati njim. A kultura države se že zaradi trka različnih etničnih pripadnosti in kultur precej spreminja. V ozadju novoletnih incidentov naj sicer po pisanju tamkajšnjih medijev ne bi bil organiziran kriminal, pač pa ad-hoc skupine lokalnih mladostnikov, ki naj bi se organizirale preko družbenih omrežij.

Da naj bi šlo za skupine muslimanov, v uradnih virih ni navedeno. »To tudi ne bo. Nizozemska policija si tega ne more privoščiti, saj bi ljudje potem začeli napadati muslimane,« je opozoril dr. Ferfila, ki ne dvomi, da v državi zagotovo obstajajo tudi islamistične celice, sploh pri takšnem deležu muslimanskega prebivalstva. Ob tem je spomnil, da so veliko večino migracij v Evropo v minulih letih predstavljali priseljenci iz Severne Afrike in Bližnjega Vzhoda.

Da naj bi šlo za skupine muslimanov, v uradnih virih ni navedeno. In tudi ne bo.

Poudarek na migracijah iz Nepala in Filipinov

Na drugi strani pa je dr. Ferfila opozoril, da bi se v Evropski uniji, če ne bi bilo migracij, do leta 2040 število delovno sposobnih zmanjševalo za dva milijona letno, kar bi povzročilo strahotne težave s financiranjem socialne države, pokojninami in zdravstvom. Enako velja tudi za Slovenijo, ki na eni strani dokaj blagohotno podeljuje državljanstva in pristaja na združevanje priseljenih družin, a se na drugi strani število prebivalstva že nekaj časa ohranja ravno na njihov račun. Podobno velja za južno sosedo Hrvaško, kjer se je število Hrvatov v letu 2024 zmanjšalo za kar desetino.

Evropska unija se sicer po njegovih besedah v zadnjem obdobju, ko gre za delovne pogodbe, načrtno osredotoča na omejevanje migracij iz muslimanskih držav in sprejemanje državljanov Nepala in Filipinov. Imperativ pa je ob izrazito prenizki rodnosti za enostavno obnavljanje prebivalstva priseljevanje. »Migracija da, ampak mora biti splanirana, načrtovana,« je poudaril dr. Ferfila. Je pa ob tem izpostavil, da so denimo Filipinci večinsko katoliške vere, Nepalci pa budisti oziroma hindujci.

V Evropski uniji bi se brez migracij do leta 2040 število delovno sposobnih zmanjševalo za dva milijona letno.

Kar se tiče že priseljenih, pa imajo vlade in države zvezane roke. Projekcija za Švedsko denimo predvideva, da bi ob trenutni rodnosti muslimanskih družin njihov delež v 20 letih dosegel 30 odstotkov prebivalstva.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Na volišča je treba v nedeljo
15. 1. 2026 ob 12:00
Populizem brez meja
15. 1. 2026 ob 6:00

Prihajajoči dogodki

MAR
29
Janko in Metka
17:00 - 19:00
APR
16
Adi Smolar
19:00 - 21:00