Pevski zbor Filipa Terčelja Šturje: Dvigati pogled k Bogu in buditi ljubezen do domovine

Letos je minilo 80 let od mučeniške smrti duhovnika Filipa Terčelja, po katerem se imenuje župnijski pevski zbor v njegovi rojstni župniji Šturje, ki se lahko pohvali z bogato zgodovino. Zborovodkinja Marinka Šuštar in organist Matej Marc pravita, da skušajo po Terčeljevem zgledu z aktivnim sodelovanjem pri bogoslužju vernikom pomagati dvigati pogled k Bogu, s prepevanjem izven bogoslužja pa se v poslušalcih trudijo vzbujati ljubezen do domovine, naroda in jezika.

Zbor Filipa Terčelja Šturje je mešani župnijski zbor, ki deluje v župniji Šturje v Ajdovščini. Kot pravita Marinka Šuštar in Matej Marc, ima zborovsko petje v njihovem kraju zelo dolgo tradicijo, saj je v času pred drugo svetovno vojno v Šturjah delovalo nekaj duhovnikov, ki so bili tudi glasbeniki in so zborovsko petje postavljali v središče svojega delovanja. Med njimi sta duhovnik in skladatelj Karel Klinar ter prvi šturski župnik Mihael Arko. Slednji je v Šturjah ustanovil pevsko društvo. Pomemben je tudi župnik, skladatelj in narodni buditelj Albert Leban, ki je moral leta 1927 pod fašističnim pritiskom zapustiti Šturje prav zaradi petja. Ob njegovi smrti je Filip Terčelj zapisal: »Zbral je številen pevski zbor, ki je bil magnet za vse farane. Kjerkoli so nastopili Šturci s svojim pevovodjem, povsod so vzbudili občudovanje.« Lebana je nasledil Srečko Gregorec, ki je s svojim pesniškim talentom ustvaril več besedil, ki jih pojejo še danes, predvsem v uglasbitvi Vinka Vodopivca.

Zbor trenutno šteje 42 članov, ki pripadajo trem generacijam.

V zadnjih 100 letih se je pred šturskim zborom zvrstilo kar nekaj zborovodij. Najdlje ga je vodil Dore Krtelj, zadnjih 30 let pa je zborovodkinja Marinka Šuštar. »Zbor je v prvi vrsti nastal zaradi potrebe po sodelovanju pri bogoslužju, kar je še vedno njegovo osnovno poslanstvo, ves čas pa je imel tudi pomembno družbeno in narodnobuditeljsko vlogo,« sta prepričana sogovornika. Zbor trenutno šteje 42 članov, ki pripadajo trem generacijam. Zanimiva je tudi družinska povezanost pevk in pevcev, saj je v zboru več zakonskih parov in družin, ki so zastopane z različnimi generacijami.

»Programsko sledimo tradicionalnim skladbam, posegamo pa tudi po novih in jih krstno izvedemo. Vsebinsko sledimo poteku cerkvenega leta in posameznega bogoslužja. Kot zanimivost lahko poveva, da imamo v našem rednem repertoarju več kot 30 maš. Skupno pa vsako leto zapojemo na stotine skladb, marsikatero zgolj enkrat, ker je primerna le za točno določeno priložnost.«

Zborovsko petje ima v Šturjah zelo dolgo tradicijo, saj je pred drugo svetovno vojno v Šturjah delovalo nekaj duhovnikov, ki so takšno petje postavljali v središče svojega delovanja.

Terčelj dolgo zamolčan

Zbor Filipa Terčelja Šturje je s tem imenom prvič nastopil na božičnem koncertu na Velikem Dolu na Krasu leta 2019, saj se je njihovo petje vse bolj začelo prepletati z dogodki v spomin na Terčelja. »S tem imenom želimo v širši javnosti vzbuditi zanimanje za velikega rojaka, duhovnika, narodnjaka, pesnika, pisatelja in mučenca, ki je bil dolgo zamolčan. Vedno, ko pojemo izven domačega kraja, zapojemo pesem z njegovim besedilom.« Kot pravita, je Terčelj vse svoje življenje ljudi želel voditi k zveličanju ter v njih budil, krepil in ohranjal ljubezen do slovenstva, čemur skušajo slediti tudi sami.

Terčeljeva zapuščina: po zadnjih podatkih je 81 skladateljev uglasbilo 130 Terčeljevih besedil v 402 skladbah.

Sicer pa je Terčeljeva zapuščina velika. Po zadnjih podatkih je 81 skladateljev uglasbilo 130 Terčeljevih besedil v 402 skladbah. Verjamejo, da to ni končna številka. »Besedila Terčeljevih pesmi so vsebinsko zelo bogata. V njih, pa tudi v njegovi prozi, najbolj občudujemo preprostost jezika. Občudujemo globino sporočila, ki ga lahko pogosto razlagamo z različnih vidikov, saj so pesmi aktualne v vsakem času. Večina njegovih besedil je nastala v težkih časih fašizma, ki je zatiral slovenski narod in slovensko besedo. Edini kraj, kjer se je lahko pridigalo in prepevalo v slovenščini, so bile cerkve. Terčelj je znal skozi svojo besedo čudovito podati misel, ki sočasno časti Najvišjega, prinaša sporočilo posameznega liturgičnega časa ter dviga narodno zavest.«

Organistu Mateju je najbližja pesem Pred tabo klečimo, Zveličar dobrotni, ki pravi: »Ozri se na ljudstvo, vdano, proseče in bodi med tednom branitelj njegov.« V drugi kitici pa: »Pred nami se zgrinja trpljenje in žalost, v bodočnost nejasno nam zrejo oči. O, bodi nam varuh, prijatelj in oče v vrtincu teh temnih in žalostnih dni.« »To besedilo razumem kot prošnjo po Božjem varstvu, dokler ne pridemo v večno življenje. Glede na čas, v katerem je pesem nastala, lahko vsebino razumemo tudi kot prošnjo, da bi se naš narod ohranil v takratnem težkem času in v vseh časih.«

Terčelj je vse življenje ljudi želel voditi k zveličanju ter v njih budil, krepil in ohranjal ljubezen do slovenstva, čemur skušajo slediti tudi sami.

Tri zgoščenke

Člani zbora Filipa Terčelja Šturje se lahko pohvalijo, da so izdali tri zgoščenke, ki so nastale dokaj spontano. »Zanje nismo posebej snemali, pač pa so vsi posnetki nastali v živo na naših koncertih. Tako je ena zgoščenka posnetek koncerta z naslovom Božja beseda s kora. Na drugi z naslovom Od trpljenja do vstajenja so postne in velikonočne pesmi, posnete na našem postnem koncertu, ki smo ga izvedli ob spremljavi Godalnega kvarteta Nova. Na tretji zgoščenki Pri jaslicah pa so pesmi, ki smo jih posneli na božičnem koncertu. Lani smo za Radio Ognjišče posneli tudi Vodopivčeve Lavretanske litanije.«

Pravita, da je glasba univerzalni jezik, ki lahko preda popolnoma vsa sporočila tega sveta. »S petjem želimo predvsem hvaliti Boga in k temu spodbujati tudi druge. Kdor poje, dvakrat moli, pravi pregovor, vendar je molitev tudi poslušanje sakralne glasbe, tako kot je molitev poslušanje Božje besede, ki jo bere duhovnik ali bralec pri bogoslužju. Skladbe, ki jih pojemo, niso deležne aplavzov in nagrad, vemo pa, da duhovno bogatijo generacije vernikov. Poleg glasbe in petja sta naši glavni vrednoti vera ter ljubezen do domovine in slovenskega naroda. V zadnjem času se prepogosto dogaja, da tudi v cerkveno glasbo vključujejo melose, ki izhajajo iz nekih drugih kultur in veroizpovedi, kar samo po sebi ni nič narobe, dokler se zavedamo, kaj je naše, slovensko, kaj je blizu našemu dojemanju. Ne bi pa smeli dovoliti, da tuje prevlada in se domače pozabi. Tudi tu nam je Filip Terčelj lahko velik zgled,« sta bila jasna.

Glasba je univerzalni jezik, ki lahko preda popolnoma vsa sporočila tega sveta.

Vsaka pesem dosežek zase

Na vprašanje, na kateri nastop so še posebej ponosni, odgovorita: »Vsak nastop, vsaka pesem je dosežek zase. Že to, da se redno zbiramo v tako velikem številu, je lahko razlog za ponos. Kot zborovodkinja in organist sva zelo ponosna na naše pevce, ker so vedno pripravljeni sodelovati. Velikokrat se zgodi, da je več dogodkov, pri katerih smo zraven, na isti dan. To ni samoumevno. Kot zbor pa smo zagotovo lahko najbolj ponosni, da smo nastopili na koncertu sakralnega abonmaja v Ljubljani, kamor ni povabljen prav vsak župnijski zbor.«

V prihajajočih velikonočnih praznikih bo zbor prepeval praktično vsak dan. »Bogastvo liturgije teh dni zahteva dobro pripravljen zbor in obširen program. Na belo nedeljo, 12. aprila, ob 17. uri pa bo v Logu pri Vipavi revija cerkvenih mešanih zborov vipavske dekanije. Posvečena bo Filipu Terčelju ob 80-letnici njegovega umora. Vsak nastopajoči zbor bo zapel pesem na njegovo besedilo,« napovedujeta Matej Marc in Marinka Šuštar ter skleneta: »Ker smo ravno pred veliko nočjo, vsem bralkam in bralcem v imenu zbora želiva blagoslova s Terčeljevimi besedami: 'Kristus je vstal, vstanimo tudi mi!'«

Ne bi smeli dovoliti, da tuje prevlada in se domače pozabi. Tudi tu je Filip Terčelj lahko velik zgled.

Na belo nedeljo, 12. aprila, ob 17. uri bo v Logu pri Vipavi revija cerkvenih mešanih zborov vipavske dekanije. Posvečena bo Filipu Terčelju ob 80-letnici njegovega umora.

(D245: 55-57)