Pismo beograjske ravnateljice: O deklici, ki je stekla skozi dolge in zapletene hodnike, da bi rešila brata
Po spletu je zaokrožilo ganljivo pismo profesorice in ravnateljice Pete beograjske gimnazije, Verice Rakonjac Pavlović. V njem piše o tem, da moramo namesto o morilcu govoriti o deklici, ki je med strelskim pohodom na beograjski šoli tvegala življenje, da bi rešila mlajšega brata.
"Na nasprotni strani otroka, ki nikogar ne ljubi, imamo deklico, ki je z neverjetno prisebnostjo pobegnila iz učilnice, a ni tekla proti izhodu, temveč je tekla v nasprotno smer, proti drugemu hodniku, proti zapletenemu prehodu s težkimi steklenimi vrati, ki jih je bilo treba odpreti … Tekla je po dolgem praznem hodniku do učilnic nižjih razredov … tja, kjer je bil njen mlajši brat," zapiše uvodoma.
Ko je prispela do učilnice mlajšega brata, je učiteljici rekla, naj zaklene in skrije otroke. "To je ljubezen. To je otrok iz dobre družine, ki jo je naučila ljubiti."
Profesorica zaključuje, da je deklica za zgled. "Za pohvalo, za medaljo, za ljubezen do drugega bitja, za človečnost, plemenitost, pogum, ki je vreden več kot vsaka ocena in odličen uspeh. In tudi kakršen koli uspeh v življenju in karieri."
Celotno pismo preberite na Telegraf.rs.
"Na nasprotni strani otroka, ki nikogar ne ljubi, imamo deklico, ki je z neverjetno prisebnostjo pobegnila iz učilnice, a ni tekla proti izhodu, temveč je tekla v nasprotno smer, proti drugemu hodniku, proti zapletenemu prehodu s težkimi steklenimi vrati, ki jih je bilo treba odpreti … Tekla je po dolgem praznem hodniku do učilnic nižjih razredov … tja, kjer je bil njen mlajši brat," zapiše uvodoma.
Ko je prispela do učilnice mlajšega brata, je učiteljici rekla, naj zaklene in skrije otroke. "To je ljubezen. To je otrok iz dobre družine, ki jo je naučila ljubiti."
Profesorica zaključuje, da je deklica za zgled. "Za pohvalo, za medaljo, za ljubezen do drugega bitja, za človečnost, plemenitost, pogum, ki je vreden več kot vsaka ocena in odličen uspeh. In tudi kakršen koli uspeh v življenju in karieri."
Celotno pismo preberite na Telegraf.rs.
Povezani članki
Zadnje objave
Maska je padla!
29. 6. 2026 ob 16:50
Damijan Terpin: Nevidne meje in tihi boji Slovencev v Italiji
29. 6. 2026 ob 12:00
Častilcem Tita in komunizma
29. 6. 2026 ob 9:00
Evropski nihilizem – vročinski val, nepotrebne smrti in permanentna revolucija
29. 6. 2026 ob 7:53
Sveti Peter in Pavel – prvaka apostolov
29. 6. 2026 ob 7:03
Ideologija v slovenskih šolah
29. 6. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Častilcem Tita in komunizma
29. 6. 2026 ob 9:00
Ideologija v slovenskih šolah
29. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
Mučenci med slovenci – 28
19:00 - 20:00
JUL
03
Matičina odprta vrata
19:00 - 21:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
JUL
04
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
6 komentarjev
BARBARA RAKUN
“Za pohvalo, za medaljo, za ljubezen do drugega bitja, za človečnost, plemenitost, pogum, ki je vreden več kot vsaka ocena in odličen uspeh. In tudi kakršen koli uspeh v življenju in karieri.”
Točno to, ob taki tragediji zdaj vsi vlečejo vzporednice s tem, da ocena nič ne velja, ne velja odličen uspeh, ampak kljub temu ravnatelji, šolniki in starši ter vsa celotna družba temelji na materialnem, na ocenah, na brutalnem tekmovanju, na karierizmu in to vsiljujejo otrokom od majhnih nog. Potem se pa sprašujemo, kako lahko pride do tragedije. Odrasli bi se zdaj morali vprašati, kako mi vplivamo na otroke s svojim materializmom, pehanjem za uspehom, ocenami, pohvalami,...
BARBARA RAKUN
Tako je, Kaj pa vem, v tej družbi človeške vrednote solidarnosti, dobrote, medsebojne pomoči in ljubezni očitno ne veljajo nič. Lepo mi je bilo prebrati tole in tudi srce me je zabolelo.
Mediji so prav tako soodgovorni, ker namesto pozitivnih, prijetnih, dobrih zgodb prodajajo senzacionalistične grozne zgodbe, polne sovraštva, besa, nečloveških zgodb. Zato smo mi ljudje tisti, ki moramo začeti spreminjati svet in se odreči takim medijem, taki politiki, ki seje sovraštvo in razdor.
Kvargl
Pretresen sem. Tejle deklici bi rad čestital in jo kot šolnik objel...
korosec.france
BRAVISSIMO, DEKLICA IZ BEOGRADA !
Peter Klepec
Ze res, ampak zavedati se moramo, da je storila nekaj povsem normalnega, cloveskega. Z lastnostjo, karakterjem, ki je bistven za vsako uspesno druzbo. Izgleda, da je ta normalnost postala tako redka, da jo imenujemo junastvo.
Kaj pa vem
Prav zato, ker je ta normalnost postala redkost, jo je potrebno izpostavit. Še je upanje!!!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.