Plačujemo za storitev ki je ni, minister pa bi to storitev še oglaševal

9. 9. 2025 ob 14:21
1 komentar

Slovenija

Združenje delodajalcev znova opozarja, da je bil odlog plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo nujen, a država za to ni imela posluha. Tako po novem plačujemo obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki pa sploh še ni zaživela v obliki storitev, ki bi jih morali po zakonu nuditi uporabnikom. »Iz zbranih prispevkov za dolgotrajno oskrbo se bo dejansko financirala pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, ki se v skladu s pokojninskim zakonom še vedno zagotavlja z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem,« so opozorili tudi na manever prelitja preko 200 milijonov evrov v blagajno ZPIZ oz. na dvojno pobiranje prispevka za isti namen. Poslanci strank NSi in SDS so minuli petek vložili predlog interpelacije ministra Simona Maljevca, slednji pa bi situacijo očitno reševal z oglaševalsko kampanjo.

V Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) so spomnili, da se je v prvem mesecu pobiranja prispevka za dolgotrajno oskrbo – kot smo pisali tudi v našem mediju – na posebni račun Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nabralo nekaj več kot 44 milijonov evrov. Po ocenah ministrstva za solidarno prihodnost se bo letos v državno blagajno zbralo skoraj 260 milijonov evrov, v prihodnjem letu pa približno 650 milijonov evrov. Kot smo že pisali, naj bi bil po nekaterih ocenah znesek še višji. Kot so opozorili v ZDS, po novem plačujemo obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki pa sploh še ni zaživela v obliki storitev, ki bi jih morali po zakonu nuditi uporabnikom – zakaj potem plačujemo že zdaj, na zalogo?

»Združenje delodajalcev Slovenije ves čas vztraja, da morajo biti zbrana sredstva v okviru prispevka za dolgotrajno oskrbo porabljena namensko – za storitve dolgotrajne oskrbe, trenutno pa se dogaja ravno obratno,« so opozorili in dodali, da se je ob sprejemu zakona zgodil ponovni manever popolnega ignoriranja socialnih partnerjev in generiranja nove potrebe za prenos sredstev: iz zbranih prispevkov za dolgotrajno oskrbo se bo namreč financirala pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, ki se v skladu s pokojninskim zakonom še vedno zagotavlja z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem.

»Vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe je bila nujna, tega se na Združenju delodajalcev Slovenije zavedamo,« so zapisali in pojasnili, da so nasprotovali sprejemanju zakona na način, ko delodajalci niso imeli možnosti enakovrednega dialoga in so lahko zgolj površinsko dobili vpogled v predlog zakona, ki pa ni vseboval določb o financiranju dolgotrajne oskrbe. Sprejemanje tega zakona povsem mimo socialnih partnerjev je bil po besedah ZDS najbolj očiten primer kršenja pravil Ekonomsko socialnega sveta, zaradi katerega so se tudi pritožili na Mednarodno organizacijo dela zaradi kršitev konvencije ILO št. 144 in izstopili iz Ekonomsko socialnega sveta. »Ves čas smo poudarjali, da morajo biti zbrana sredstva porabljena namensko – za storitve dolgotrajne oskrbe, trenutno pa se dogaja ravno obratno,« so poudarili.

ZDS že v osnovi predlagalo pokritje dolgotrajne oskrbe iz državnega proračuna

Slovenija ima znotraj EU s prispevki enega izmed najbolj obremenjenih stroškov dela. Zakon o dolgotrajni oskrbi je z uvedbo dodatnih dveh odstotkov prispevka (1 odstotna stopnja za delodajalca in 1 za delojemalca) stanje še dodatno poslabšal, zato na Združenju delodajalcev Slovenije niso pristajali na dodatne obremenitve s tega naslova v okviru stroška dela. »Skladno z usmeritvami naših članov smo predlagali pokritje iz državnega proračuna (z alternativnimi davčnimi viri), vsaj v začetnem obdobju izvajanja zakona, ko storitve še niso dokončno izoblikovane,« so navedli.

ZDS večkrat pozvalo ministrstvo k predložitvi podatkov in izračunov ter sklicu srečanja strokovnega odbora ESS

V ZDS so skladno z obljubo ministrstva za solidarno prihodnost na seji Strokovnega odbora ESS večkrat pozvali, da ministrstvo predloži v pregled obstoječe ureditve dolgotrajne oskrbe po virih financiranja in primerjave z ureditvijo po novem zakonu, predvideno porabo sredstev po letih za financiranje pravic glede na faze uvajanja posameznih pravic ter časovni načrt potrebnih novih kadrov v letu 2025 za vstopne točke na centrih za socialno delo, kakor tudi časovni načrt potrebnih novih kadrov pri izvajalcih do in oskrbovalcev.

Tudi stroka je ves čas opozarjala na pomanjkanje ustreznih kadrovskih in institucionalnih zmogljivosti ter nedorečenost storitev. Do današnjega dne izračunov oz. analitičnih podlag, ki so jih zahtevali na sejah Strokovnega odbora ESS za spremljanje izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi, niso prejeli.

Manever prelitja preko 200 milijonov v blagajno ZPIZ – dvojno pobiranje prispevka za isti namen

V zadnjem delu procesa sprejemanja zakona so poslanci sprejeli amandma poslanskih skupin koalicije za novi 70.b člen (sedanji 69. člen zakona), po katerem bo ZZZS iz zbranih prispevkov za dolgotrajno oskrbo povrnil ZPIZ-u sredstva za dodatek za pomoč in postrežbo, in sicer v letu 2025 največ v višini 112,2 milijona evrov, najpozneje do 29. oktobra 2025 ter v letu 2026 največ v višini do 91 milijona evrov, najpozneje do 28. oktobra 2026. Torej v letu 2025 točno za toliko, kot so prikazani odhodki ZPIZ-a iz tega naslova v Finančnem načrtu za leto 2025.

»Tako se bo iz zbranih prispevkov za dolgotrajno oskrbo dejansko financirala pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, ki se v skladu s pokojninskim zakonom še vedno zagotavlja z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem,« so opozorili v ZDS. Pojasnili so, da bo denarni prejemek, ki je naslednik obstoječega dodatka za pomoč in postrežbo, kot pravico iz sistema dolgotrajne oskrbe, možno uveljavljati šele od 1. decembra 2025 dalje, vsi tisti upravičenci do dodatka za pomoč in postrežbo, ki so to pravico že pridobili do uveljavitve ZDOsk-1 oziroma jo bodo pridobili najpozneje do 30. novembra 2025, pa bodo lahko to pravico obdržali v obsegu, kot jim je bila priznana s pravnomočno odločbo vse do izteka te pravice oziroma do začetka koriščenja pravice do dolgotrajne oskrbe ter jim bo ta dodatek še naprej izplačeval ZPIZ. »Gre ponovno za manever, ki je bil storjen popolnoma mimo socialnih partnerjev, še dodatno zmanjšuje transparentnost sistema, in se oddaljuje od načela, da se plačani prispevki namensko uporabijo za storitve dolgotrajne oskrbe,« so opozorili.

V ZDS so iz medijev razbrali, da je predsednik vlade RS za danes, 9. septembra, sklical posvet, namenjen iskanju najboljših rešitev in predstavitvi dobrih praks pri izvajanju dolgotrajne oskrbe, na katerem bodo sodelovali izvajalci storitev, predstavniki uporabnikov in pristojna ministrstva. Opozorili so, da kot predstavnik delodajalcev (eden največjih vplačnikov v blagajno, socialni partner) na posvet niso bili vabljeni, kljub navedbi (citirano s strani gov.si): »Čeprav se ob izvajanju dolgotrajne oskrbe odpirajo številna vprašanja in izzivi, vlada nanje odgovarja z dialogom, sodelovanjem in pripravljenostjo za iskanje rešitev. Prav zato bo posvet 9. septembra ključna priložnost, da se zberejo izkušnje s terena, izpostavijo težave in oblikujejo predlogi za izboljšave.«

Pravzaprav ničesar, kar je napovedal, ni izpolnil: Maljevca čaka interpelacija

Poslanci strank NSi in SDS so minuli petek vložili predlog interpelacije ministra Simona Maljevca. Očitajo mu predvsem nepregledno porabo in razpolaganje s prispevkom za dolgotrajno oskrbo ter zavajanje javnosti.

»Pravzaprav ničesar, kar je napovedal, ni izpolnil. Centri za socialno delo nimajo informacijskega sistema, ljudje nimajo odločb, nimajo niti storitev, že pri dolgotrajni oskrbi na domu se vse zatika in se ne more uvesti ter se še ne izvaja v polnosti,« je vodja poslancev NSi-ja Janez Cigler Kralj naštel nekaj razlogov za interpelacijo.

Na ponedeljkovi tiskovni konferenci je Cigler Kralj poudaril, da se minister igra z usodami najranljivejših ljudi. »Ni stanovanj in ni dolgotrajne oskrbe. Ni dolgotrajne oskrbe na domu, ki je bila obljubljena s 1. julijem, in velika bojazen je, da nič ne bo niti z dolgotrajno oskrbo v institucijah, ki je obljubljena za 1. december,« je še opozoril in dodal, da je na kocki usoda starejših, ki so upravičenci do dolgotrajne oskrbe, pa tudi mladih, ki jim je minister obljubljal stanovanja.

»Ničesar nimamo, imamo pa prispevek,« je ob tem opozoril Cigler Kralj in nadaljeval: »Ministru Maljevcu sporočamo, da če ne zna ali ne zmore, naj gre in razbremeni to področje, ki je tako občutljivo in za prihodnost naše države eno ključnih.« Opozoril je še, da si je minister dovolil iz naših denarnic pobrati že 44 milijonov evrov, ne zna pa povedati, kam bo ta denar šel, glede na to, da se dolgotrajna oskrba ne izvaja.

Minister bi situacijo reševal z oglaševanjem?

Kot poroča Dnevnik, pa je minister za solidarno prihodnost vlado zaprosil za soglasje za izvedbo oglaševalske kampanje o dolgotrajni oskrbi, za katero naj bi šlo skoraj 200 tisoč evrov.

Kot so zapisali v gradivu za obravnavo na vladi, naj bi bil namen kampanje ozaveščati vse prebivalce Slovenije, ki od 1. julija 2025 plačujejo prispevek za dolgotrajno oskrbo, in tudi vse, ki so upravičenci do dolgotrajne oskrbe – in sicer o vrstah in obsegu pravic do dolgotrajne oskrbe ter posameznih storitvah, o vložitvi vloge za uveljavljanje pravic, upravičenosti do posameznih pravic, izvajalcih dolgotrajne oskrbe in vlogi občin pri vzpostavljanju in izvajanju sistema. Z boljšo obveščenostjo naj bi dosegli učinkovitejšo uporabo storitev.