Plečnikov skriti biser: Vznemirljiva zgodba o cerkvi, Titu in znameniti ljubljanski četrti

Le malokdo danes ve, da je na prostoru Gospodarskega razstavišča ob Dunajski cesti v Ljubljani nekoč stala podružnična cerkev sv. Krištofa in ob njej staro ljubljansko pokopališče. Še manj znano je dejstvo, da je v letih 1933–34 starodavni baročni cerkvi arhitekt Jože Plečnik prizidal cerkev sv. Cirila in Metoda, ki pa je morala biti leta 1958 zaradi 7. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije porušena. Zgodba cerkve in ljudi, zaradi katerih so cerkev kasneje preselili na lokacijo, kjer stoji še danes, je sedaj prelita v film.

Kljub komunizmu so dosegli, da se je cerkev smela preseliti

Vznemirljivo zgodbo ljubljanske četrti Bežigrad, ki se vije od srednjega veka do danes in v kateri se prepletajo osebne zgodbe, arhitekturne in umetnostne znamenitosti ter širše politične okoliščine, sta v dokumentarno-igrani film Plečnikov skriti biser prelila frančiškan in bežigrajski župnik p. dr. Andraž Arko kot producent in scenarist ter filmski ustvarjalec Matjaž Feguš kot režiser in montažer. Enourni film, ki pripoveduje zgodbo o Plečnikovi cerkvi sv. Cirila in Metoda, je nastal v koprodukciji Feguš FILM-a in Slovenske frančiškanske province sv. Križa.

V letu, ko je tudi UNESCO prepoznal genialnost mojstra Plečnika, film pripoveduje zgodbo prizadevnih ljudi, ki so neprijaznim družbenim razmerah navkljub dosegli, da se arhitekturni in umetnostni pečat omenjenih cerkva ni izgubil. Oblast – po nekaterih pripovedih naj bi dovoljenje za prenos cerkve p. Krizolog Zajec izprosil pri samem Titu (česar sicer na podlagi do sedaj znanih arhivskih virov ni mogoče potrditi z gotovostjo) – je na koncu le pristala, da se je cerkev sv. Cirila in Metoda smela preseliti na novo lokacijo, malo severneje, na drugo stran ceste, kjer stoji še danes.

Na območju je bil predviden tudi Hram slave, ki bi bil tudi spomenik pomembnim Slovencem

»Ko sem bil nastavljen za župnika za Bežigrad,« pripoveduje p. Andraž, »sem začel to na zunaj pozabljeno zgodbo spoznavati v osebnih pripovedih ljudi, ki so obiskovali cerkev še na prejšnji lokaciji. Ob tem sem nekako začutil dolžnost, da ta pričevanja ujamemo na film.« Ob tem je v filmu predstavljena tudi širša zgodovina tega območja, saj je pred 2. svetovno vojno Plečnik v svojih urbanističnih načrtih za to področje predvidel tudi gradnjo Hrama slave, velike nove stolne cerkve, ki bi služila tudi kot spomenik pomembnim Slovencem.

Glede zgodovinskosti filma režiser Matjaž Feguš dodaja: »Vsak film je sicer subjektiven pogled ustvarjalca na določeno dogajanje, kar pa še ne pomeni, da v sebi ne posreduje resnice. Ko tematiziramo preteklost, ustvarjalci filmov še kako radi posežemo po strokovni literaturi, da se čimbolj približamo tematiki, ki jo želimo prikazati. Po navadi so na delu najprej zgodovinarji, ki objavijo literaturo, pisci, ki napišejo roman, šele nato pridemo v igro filmarji. Tako postane literatura del filma.«

Preplet zgodovine in umrtnosti

V filmu Plečnikov skriti biser sta tako preko dokumentarnih in igranih prizorov združena umetniški in zgodovinski vidik. Za prvega, skupaj z glasbo Deča in Nade Žgur, poskrbi igralska zasedba, ki ji načelujeta Ivo Ban in Klara Kastelec, za drugega pa vrsta uglednih strokovnjakov, kot so literarni zgodovinar akad. dr. Janko Kos, umetnostni zgodovinar dr. Peter Krečič, kanonski pravnik p. dr. Viktor Papež, arhitekt Matija Suhadolc, zgodovinar dr. Franci Lazarini in biblični teolog p. dr. Bernardin Sušnik.

Predpremiera filma je potekala v petek, 10. septembra 2021, na Gospodarskem razstavišču, prav na »kraju zločina«, kar je celotni zgodbi dalo poseben pečat. Želja ustvarjalcev je, da bi bil ogled filma najprej možen v kakšni izmed ljubljanskih kinotek, vsekakor pa tako kvaliteta produkcije kot predvsem ekskluzivnost vsebine nikakor ne preprečujeta tudi televizijskega predvajanja.

https://www.youtube.com/watch?time_continue=66&v=pMU7zk3r6AA&feature=emb_logo&ab_channel=Matja%C5%BEFegu%C5%A1