Po dveh letih od poplav upokojenka še vedno brez doma, za družino Irmančnik pa zbirajo donacije

Danes minevata dve leti odkar je Slovenijo doletela ena najhujših poplav – prizadetih je bilo 183 občin, kar pomeni kar dve tretjini države. Najbolj prizadeta so bila območja Koroške, Savinjske doline, Gorenjske in tudi osrednje Slovenije. Porušenih je bilo skoraj 40 domov, razseljenih pa okoli 650 ljudi. Mnogi se v svoje domove nikoli niso mogli vrniti. »Jaz sem že čisto na tleh, ker ne vem, kako dolgo bo to še trajalo,« je dejala Irena Kosmač, ki danes še vedno začasno prebiva v turističnem apartmaju.

Pred dvema letoma so v noči na 4. avgust Slovenijo zajele obsežne padavine in za seboj marsikje pustile katastrofalne posledice, razdejanje. Ljudje so ostali brez domov, premoženja in spominov. Nekateri so izgubili tudi življenje. Vlada je za več kot 340 domov izdala sklepe za odstranitev, hiše namreč niso bile več varne ali pa so bile popolnoma porušene. Po uradnih podatkih se trenutno izvaja petletna sanacija, s katero »morajo biti vse rešitve trajne in odporne na podnebne spremembe«. Za sanacijo je zagotovljenih 2,3 milijarde evrov – od tega na vodotokih 1,3 milijarde evrov, na občinski infrastrukturi 800 milijonov in še 200 milijonov na ostalih ukrepih. »Pomoč in sanacije so pripomogle k obnovi domov, delovnih mest in zaupanju v prihodnost,« lahko preberemo na spletni strani gov.si.

»Vse mi je vzelo, dom, spomine, pa še tako dolgo traja.«

Avgusta lani smo pisali, da je Služba za obnovo po poplavah in plazovih prejela zadnja strokovna mnenja za stavbe s seznama, ki bodo odstranjene, za 85 stavb od 343 pa so ocenili, da jih bo možno primerno zavarovati. Vendar pa je bilo takrat rečeno, da bi na seznam naknadno lahko uvrstili še nekatere objekte – tako da seznam še vedno ni bil dokončen.

Marsikdo takrat še ni vedel, kam in kdaj se bo lahko vselil. Med njimi je bila tudi upokojenka Irena Kosmač, ki ji je ujma odnesla polovico hiše in je čez noč ostala brez vsega. Kosmačeva nam je takrat povedala, da že eno leto živi v turističnem apartmaju – in danes ni povsem nič drugače. Drugače je edinole to, da upokojenka sama plačuje najemnino za življenje v turističnem apartmaju, država plačuje le stroške bivanja, torej vodo in elektriko. Že lani so ji povedali, da ko enkrat podpiše pogodbo, država z njo nima več nič – takrat si pogodbe ni upala podpisati, saj nikjer ni našla niti parcele. Vsaj to se je v enem letu spremenilo, Kosmačeva je našla parcelo v Nazarjah, torej 20 kilometrov od porušenega doma. Za nadomestitveno gradnjo – torej za montažno hišo, ki jo je ponujala država – se ni odločila, saj je bilo od povsod videti in slišati, da država ni postavila še ničesar. Čeprav je premier Robert Golob ob začetnem zanosu obljubil, da naj bi se mesečno postavilo 100 montažnih hiš.

Kosmačeva nam je lani povedala, da že eno leto živi v turističnem apartmaju – in danes ni nič drugače. Drugače je edinole to, da upokojenka sama plačuje najemnino za življenje v turističnem apartmaju.

Kosmačeva je torej našla parcelo in se z lokalnim izvajalcem dogovorila za postavitev montažne hiške. Zakaj potem še vedno živi v turističnem apartmaju? Kje se je zalomilo? Gre za kmetijsko zemljišče, ki mu je treba spremeniti namembnost, kar pa se do sedaj še ni zgodilo. »Res je, da je v naši državi v zadnjih 30 letih nekaterim uspelo tako zakomplicirati sistem, da naj bi zdaj čakali sedem let za pridobitev gradbenega dovoljenja. Mi bomo spremenili pravila, če bo potrebno, da bomo preskočili ta del, in ko bomo dobili zemljišče, bomo poskrbeli, da bo na tem zemljišču možna gradnja,« je avgusta 2023 v Odmevih izjavil Golob.

»Jaz sem že čisto na tleh, ker ne vem, kako dolgo bo to še trajalo,« nam je na robu joka zaupala upokojenka in poudarila, da ji denar na banki prav nič ne pomaga, če ne more postaviti hiše. Cene gredo v nebo, niti ne ve, če bo sploh imela dovolj denarja za parcelo in hišo. Če bi vedela, da se bo tako zavleklo, pogodbe niti še ne bi podpisala. »Vse mi je vzelo, dom, spomine, pa še tako dolgo traja,« je Kosmačeva dejala, da česa takega ne bi privoščila niti najhujšemu sovražniku.

Država nima posluha, za družino Irmančnik se zbira donacije

Lani smo prav tako govorili z Iztokom Irmančnikom iz Šmartna ob Dreti (občina Nazarje), ki je na zadnjem sestanku izvedel, da niso več na seznamu za selitev. Rečeno jim je bilo, da bodo območje zavarovali z ustreznimi ukrepi, da se katastrofa ob morebitni naslednji ujmi ne bi ponovila. Družina od poplave naprej ni živela v svoji hiši, najprej so se začasno preselili k sosedom v prvo nadstropje, potem pa jim je prostore odstopil lastnik, ki je objekt oddajal v kratkoročni najem. Svoje hiše niso prenavljali, ker so bili prepričani, da bodo ostali na seznamu.

Odločevalcem je Irmančnik takrat tudi povedal, da Arso ne izda gradbenega dovoljenja, če želiš graditi na prostoru, kjer stoji njihova hiša – gre namreč za poplavno območje in hiša je bila poplavljena že večkrat. Družina, ki šteje šest članov, še danes nima urejenih bivanjskih razmer. Država jim je zagotovila le manjšo vsoto denarja, ki pa po besedah družine Irmančnik Majcen ne zadostuje za sanacijo hiše. Še več, strokovnjaki Državne tehnične pisarne so ocenili, da sanacija niti ni možna oziroma da se stroškovno ne splača. »Po drugi strani pa nas silijo, da ostanemo na poplavnem območju in sami adaptiramo hišo,« je Irmančnik poudaril in dodal, da tega res ne razume. Poudaril je, da si želi nekam, kjer ne bo več videl vode. »Mi bi sedaj morali vložiti denar za sanacijo hiše na poplavnem območju, potem pa bi dobili povrnjenih 40 odstotkov stroškov,« je pojasnil in dejal, da odvodnjavanja od hiše ni možno narediti, ker so vse reke in potoki višje od njihove hiše. Razen, če bi hišo naredili v stilu koliščarjev.

Ko so bili odstranjeni s seznama za selitev, jim je bilo rečeno, da jim bo pripadala novogradnja oz. rekonstrukcija. »Že takrat smo povedali, da nočemo ostati na poplavnem območju, kjer smo bili poplavljeni že vsaj šestkrat,« je dejal in dodal, da so na novo obnovljene ceste okoli njih sedaj višje za 20 centimetrov. »Če bo prišlo do poplave, bomo v še večjem bazenu, voda pa nima kam odteči,« je pojasnil in izpostavil še dodaten problem Menine planine, od koder ob nalivih priteče ogromna količina vode, ki je reka ne more požirati. Pri njih je bilo pod vodo celotno prvo nadstropje, kjer sta bili med drugim tudi spalnica in kuhinja. Ostali so brez toplotne črpalke, ki jim je do poplave zagotavljala ogrevanje.

Kot so že pisali te dni mediji, se je družina sedaj obrnila na Društvo Viljem Julijan in Karitas Celje. Za družino zbirajo donacije, da si bodo lahko kupili nov dom. Obstoječe hiše, ki stoji na poplavnem območju, družina ne more prodati, tudi porušiti in zgraditi na novo je ne more. »Dve leti pišem dopise, zmanjkuje mi energije, volje in upanja. Utrujen sem, sploh, ker vidim, da nikamor ne prideš. Nekaj obljubijo, potem je vse drugače,« je Irmančnik dejal in ocenil, da je sedaj vse v božjih rokah oz. v rokah dobrih ljudi. Želi si le skromno hišo na nepoplavnem območju, pa da imata otroka vsak svojo sobo.

Z vprašanji glede primera družine Irmančnik Majcen smo se obrnili na Službo Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih. Odgovorili so, da razumejo stisko vseh prizadetih v največji naravni nesreči v zgodovini Slovenije. »Vsak primer se obravnava individualno, zato da se naslovijo prav vse specifike in okoliščine. S skrbno obravnavo, preučevanjem vseh okoliščin in upoštevanjem odločitev stroke stremimo k iskanju najbolj primernih rešitev znotraj možnosti, ki nam jih dajejo zakonske podlage,« so zapisali in pojasnili, da so si strokovnjaki objekt večkrat ogledali, strokovno mnenje Direkcije za vode pa ni predlagalo odstranitve objekta, saj bo objektu ob izvedbi predvidenih in načrtovanih ukrepov izboljšana poplavna varnost.

Na podlagi tega mnenja je bil objekt odstranjen s seznama za nujne odstranitve in lastniki so po besedah Službe za obnovo prejeli avans za popravilo objekta v višini 20 odstotkov ocenjene škode: 10.460,39 evrov. Strokovnjaki iz Državne tehnične pisarne so pripravili elaborat sanacije stavbe z oceno stroškov, potrebnih za obnovo, ki znašajo 44.330 evrov. »V primeru, da bi se pri sanaciji pokazalo, da je potrebno opraviti dodatna dela, bi se lahko ta ocena tudi popravila,« so zatrdili v svojem odgovoru. Poleg izredne denarne pomoči je bila družini ponujena možnost sofinanciranja obnove v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč, kar je sistemski ukrep, ki ga zakon omogoča za tovrstne primere. Ta možnost vključuje sanacijo obstoječega objekta, da se vrne v funkcionalno stanje, kot je bilo pred poplavami. Ponujena jim je bila tudi možnost prenosa teh sredstev, če bi želeli kupiti drugo hišo na drugem območju. »Kljub številnim pogovorom in podanim pojasnilom, se družina Irmančnik ne strinja s sanacijo objekta, temveč izrecno zahteva odkup objekta s strani države,« so zapisali in navedli kriterije za nujno odstranitev objektov.

Po njihovih navedbah so strokovnjaki ugotovili, da hiša družine Irmančnik ne izpolnjuje pogojev z vidika ogroženosti, objekt pa po njihovi oceni ni znatno poškodovan. »Zato nimamo pravne podlage za uresničitev zahteve gospoda Irmančnika,« so zatrdili.