Po protestih v tujini ponoven izbruh koronavirusa. Bo tako tudi pri nas?

Na petkovih množičnih protestih v Ljubljani varnostna razdalja, ki onemogoča širjenje koronavirusa ni bila upoštevana. Glede na izkušnje v tujini, kjer s podobnimi zahtevami kot pri nas levica protestirajo razne desničarske skupine, mnoge skrbi pojav močnega drugega vala okužb tudi v Sloveniji. 

Za zgled niso niti opozicijski politiki, ki so med protestniki kolesarili brez mask, dan kasneje pa  objeti in brez zaščitnih mask razkazujejo na družabnih omrežjih. 

Vse to bi lahko pripeljalo do ponovnih velikih izbruhov nalezljivega koronavirusa, kot so jim ta čas priča v ZDA, Nemčiji, Južni Koreji, pa tudi v sosednji Hrvaški.

Protesti v Ljubljani, 8. 5. 2020, Trg Republike


Fotografije petkovih protestov v Ljubljani pričajo, da se udeleženci niso kaj preveč sekirali glede epideološke situacije v Sloveniji in nevarnosti ponovne razširitve novega koronavirusa. Spodaj je poslanec Socialnih demokratov Marko Koprivc v majici s podobo dosmrtnega predsednika komunistične Jugoslavije Tita protestiral proti avtoritarni slovenski oblasti.



Podobno velja tudi za vidne politike Socialnih demokratov na čelu z evropsko poslanko Tanjo Fajon, ki so se v soboto združeni podali okrog prestolnice po Poti spominov in tovarištva, pri tem pa se, objemajoč, fotografirali za svoje spletne profile.


V Nemčiji in ZDA po protestih porast okužb


A izkušnje iz tujine kažejo, da tovrstna brezskrbnost ni nedolžna, temveč je neodgovorna in celo škodljiva.

V Nemčiji, kjer se je v soboto na tisoče ljudi na protestih zbralo za popolno odpravo ukrepov za omejevanje epidemije, je po podatkih inštituta Roberta Kocha stopnja širjenja virusa sedaj zopet narasla nad 1, čeprav je bila pretekla dva tedna že padla na 0,65, je poročal BBC.

Stroka se zato ob odprtju šol, trgovin, verskih objektov, hotelov, restavracij in nekaterih drugih javnih krajev boji vrnitve k eksponentni rasti števila okužb. V zadnjih dneh so namreč že zabeležili povečano število okuženih in več regionalnih izbruhov, med katerimi so bili nekateri povezani tudi s klavnicami. Število okuženih je pred rahljanjem ukrepov že padlo pod 1.000, sedaj pa je zopet naraslo na 1.250.

Kritike je sprožilo tudi sproščanje ukrepov v Veliki Britaniji, ki je zabeležila največ okuženih in mrtvih zaradi Covid-19 v Evropi.

Nove okužbe so s protesti povezali tudi v mestu Madison, v ameriški zvezni državi Wisconsin, kjer je bilo po protestu proti omejevalnim ukrepom pred kapitolom, ki se ga je 24. aprila udeležilo okrog 1.500. Zdaj je na koronavirus pozitivnih 70 udeležencev protesta, je poročal Chanel 3000. Ker je bilo veliko od njih izpostavljenih tudi drugim tveganjem okužbe, zdravstveni delavci niso mogli natančno določiti, ali so se vsi okužili na shodu, se pa to zdi najverjetneje.

Zaradi veljavnosti ukrepov za preprečevanje širjenja virusa je, podobno kot v Sloveniji, shod potekal brez dovoljenja, številni udeleženci na njem pa niso upoštevali priporočene razdalje in niso nosili mask.



Marsikje po ZDA sedaj potekajo tako protesti za podaljšanje trajanja ukrepov, kot tisti za sproščanje le-teh. Prav nasprotno kot v Sloveniji, ta, sproščanje ukrepov zahtevajo oborožene radikalno desne skupine, liberalnejše zahtevajo podaljšanje ukrepov, ki jih predsednik Trump marsikje že sprošča.

Tudi vladne analize sicer kažejo, da bo prezgodnje sproščanje ukrepov ubilo ogromno Američanov. Nadproporcionalno več kot med katerokoli drugo demografsko skupino, koronavirus v ZDA žrtve terja med Afroameričani. Ti imajo 2,3-krat višjo smrtnost kot Azijci in Latinoameričani in 2,6-krat višjo stopnjo smrtnosti kot belci.



V zvezni državi New York poteka tudi preiskava, potem ko je približno 85 otrok zbolelo za vnetno boleznijo, za katero sumijo, da je povezana s koronavirusom. Njeni simptomi so podobni sindromu toksičnega šoka.

En moški v nočnih lokalih sprožil serijo novih okužb


Južna Koreja, ki je bila do sedaj ob množičnem testiranju in sledenju stikov vzročni primer, kako preprečiti širjenje novega koronavirusa in kjer so se že pripravljali na odprtje šol, koncertnih prizorišč in knjižnic, bi nov izbruh odprtja lahko zopet zamaknil.

Novi val tam po poročanju medijev izhaja od enega človeka, 29-letnega moškega, ki je obiskal več nočnih klubov in barov v soseski Itaewon v Seulu, ki je znana po pestrem nočnem življenju in kot gejevska četrt. Kasneje je bil potrjeno okužen s koronavirusom.

Lokale in klube, ki jih je obiskal, je skupaj obiskalo preko 7.000 ljudi, zato se oblasti bojijo novega vala okužb. Z njim so do sedaj po poročanju The New York Timesa povezali 85 novih okužb.

Južnokorejska prestolnica je po tem do nadaljnjega zaprla preko 2.100 nočnih klubov, lokalov in diskotek. Več kot 5.700 obratov zabavne infrastrukture je svoja vrata zaprlo tudi širše v pokrajini Gyeonggi, ki obkroža Seul. Južnokorejski premier Moon Jae-in je v odgovor na nov izbruh ljudi pozval, naj ostanejo mirni in previdni. Kot je dejal, preventivne zaščite pred virusom ne smejo opustiti, saj epidemije še ni konec.

Tudi na Kitajskem so ob 14 novih primerih, ki so jih včeraj odkrili v provinci Jilin, ustavili železniški promet in državo Šulano določili za območje z visokim tveganjem.

Bližje nam, v sosednji Hrvaški, pa so stroge omejevalne ukrepe ponovno uvedli na otoku Braču. Okužbo je namreč iz splitske bolnišnice na otok prinesel starejši moški. Ob vrnitvi so ga obiskali sorodniki in prijatelji, skupaj 36 ljudi. 22 od teh je bilo v petek potrjeno okuženih, v soboto pa so na Braču odkrili še 8 novih okužb.

Švedi priznavajo, da niso ustrezno zaščitili starejših

Tudi na Švedskem, ki je do sedaj zaradi milih ukrepov proti epidemiji uživala veliko pozornosti mednarodne javnosti, sedaj priznavajo, da svojih starejši niso ustrezno zaščitili, je poročala Aljazeera Balkans.

"Nismo zaščitili svojih starejših. To je zelo resno in je neuspeh družbe kot celote. Iz tega se moramo učiti, te pandemije še nismo končali," je pred kratkim povedala ministrica za zdravje in socialno varstvo Lena Hallengren.

Mediji so poročali o številnih primerih, ko so zaposleni v domovih starejših delali popolnoma brez zaščite, na delo pa so mnogi hodili tudi z znaki koronavirusa. Številni izmed njih so namreč delavci, zaposleni po kratkoročnih pogodbah z nizko plačo, ki si ne morejo privoščiti, da ne bi hodili v službo, tudi če so bolni.

Nekatere primere sedaj preiskuje tudi tožilstvo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike