Po sestanku pri ministrici še brez konkretnih ukrepov, zaradi draginje so v NSi predlagali nižji DDV za osnovno košarico živil

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić se je z deležniki v verigi preskrbe s hrano pogovarjala o stanju na trgu zaradi višjih cen hrane in možnih pristopih za stabilnejše prehranske verige. Strinjali so se, da so potrebne predvsem sistemske rešitve.

»V Sloveniji smo poleg visokih davčnih bremen, ki jih narekuje Golobova vlada, priča strmi rasti cen, kar ima velik vpliv na kakovost življenja ljudi. Po podatkih SURS-a so cene življenjskih potrebščin na letni ravni višje za 2,6 odstotka, k letni inflaciji pa so največ prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se povišale kar za sedem odstotkov,« so opozorili v stranki NSi. Zaradi draginje so predlagali nižji DDV za osnovno košarico živil.

Današnji sestanek z vsemi deležniki v verigi preskrbe s hrano je bil posledica poskoka inflacije pri cenah hrane v zadnjem obdobju. Udeležili so se ga predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Gospodarskega interesnega združenja mesne industrije, Trgovinske zbornice Slovenije, Agencije za varstvo konkurence in varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Udeleženci sestanka so opozorili predvsem na nujnost sistemskih rešitev tako na kratek kot dolgi rok, bolj ciljne ukrepe kmetijske politike in urejena razmerja znotraj verige preskrbe s hrano.

Predstavljena izhodišča bodo po besedah ministrice Mateje Čalušić zbrali v enoten dokument in pozneje o tem razpravljali s strokovnimi institucijami, tudi svetom za cene, da bi potencialno lahko sprejeli odločitve o kakršnihkoli ukrepih za omejitev rasti cen hrane in zaščitili slovenskega potrošnika. »Izpostavljeno je bilo predvsem, da si želimo bistveno več slovenske hrane na slovenskih policah,« je poudarila in izpostavila zasledovani cilj, da slovenski državljani lahko na eni strani kupujejo slovensko hrano po dostopni ceni, na drugi strani pa da bo tudi kmet dobil pravično plačilo za svoj proizvod.

Inflacija se je okrepila

Predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so opozorili, da primarna dejavnost nima in ni imela vpliva na podražitev cene hrane. Predstavniki rejcev so kot največjo težavo izpostavili, da ni možnosti odkupa slovenskih telet, ker se vsa izvozijo. Tako tudi oni nimajo vpliva na dvig cene hrane. V Trgovinski zbornici Slovenije pa so poudarili, da so se maloprodajne cene v trgovinah zvišale za manj kot dobavne cene.

Po podatkih Statističnega urada se je inflacija v preteklem mesecu okrepila. Najbolj so jo poganjale prav višje cene hrane in pijače. Te so se v zadnjem letu v povprečju dvignile za sedem odstotkov. S podražitvijo za več kot 22 odstotkov najbolj odstopa podražitev govejega in telečjega mesa.

»Z ministrico sva že govorila. Pripravljajo se novi ukrepi, s katerimi bomo posegli na področje oblikovanja cen hrane. V preteklosti smo bili uspešni; to bomo ponovili še enkrat, če bo treba, tudi z regulacijo cen,« je pred dnevi na seji DZ napovedal premier Robert Golob. Vendar pa je ministrica opozorila, da bi bila regulacija cen lahko zelo občutljiv korak in bi lahko imela nasproten učinek. Prav tako se ji oživitev projekta popisa cen košarice osnovnih živil, ki je v Sloveniji potekal od jeseni 2022 do začetka leta 2024, ne zdi primerna.

Zaradi draginje NSi predlaga nižji DDV za osnovno košarico živil

»V Sloveniji smo poleg visokih davčnih bremen, ki jih narekuje Golobova vlada, priča strmi rasti cen, kar ima velik vpliv na kakovost življenja ljudi. Po podatkih SURS-a so cene življenjskih potrebščin na letni ravni višje za 2,6 odstotka, k letni inflaciji pa so največ prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se povišale kar za sedem odstotkov,« so opozorili v stranki NSi in dodali, da je obisk trgovine za mnoge žal postal velik izziv, saj z razpoložljivim zneskom težko kupijo vse, kar potrebujejo.

Zneski na računih so za enake izdelke vsak mesec višji. Vse to predstavlja velik izziv tudi za družine, posebej tiste z večjim številom otrok. Od leta 2015 se je najbolj podražil krompir, in sicer za kar 103 odstotke, sledijo sadje, ki je dražje za 94 odstotkov, oljčno olje (za 91 odstotkov), maslo ter goveje in telečje meso (za 75 odstotkov).

V NSi so zato vložili novelo zakona o DDV, s katero predlagajo znižanje DDV za košarico osnovnih živil z 9,5 odstotka na najnižjo možno stopnjo – 5 odstotkov. Po besedah predstavnikov stranke NSi gre za vpeljavo mehanizma, ki ga poznajo tudi druge evropske države, kot so Italija, Hrvaška, Slovaška. Slednje s tem zmanjšujejo pritisk na cene osnovnih življenjskih dobrin, ki so najšibkejšim tako dostopnejše.

Kot so zapisali, ima država določene mehanizme, s katerimi lahko ustvari okoliščine za znižanje ali vsaj omejitev rasti cen. Ena od teh je tudi znižanje stopenj DDV. Medtem ko je država v zadnjem času ljudem in gospodarstvu naložila ogromna davčna bremena, bi se lahko deležu zbranih davkov odpovedala, da bi tako vsaj nekoliko razbremenila pritisk na cene osnovnih življenjskih dobrin.

V košarici osnovnih živil, ki jim predlagajo znižanje DDV, so pšenična bela moka, kruh, testenine, goveje meso, svinjsko meso, piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polmastni siri, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjava, sončnično olje in beli sladkor. Spremembe bi zmanjšale davčno obremenitev ter prihodke iz DDV za približno 100 milijonov evrov letno.

Ministrica je glede predloga dejala, da bi to zelo vplivalo na proračun, zato se brez predstavnikov Ministrstva za finance o tem ne morejo pogovarjali. Na kratek rok se ji zdi to zelo populističen ukrep. »Odgovor ni enostaven, potrebne so sistemske rešitve,« je dejala glede želje vseh navzočih, da bi se zamejilo rast cene hrane. Ob tem se je vprašala, ali v celotnem kmetijskem sektorju in agroživilski verigi delajo vse tako, kot je prav, ali pa bi si morali naliti čistega vina in ugotoviti, kaj počnejo narobe.