Pogovori v Palestini

Najprej nam v oči seveda pade manko velike zastave za hrbtom slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon. To ni prvič in očitno se opozorila, da se državniških obiskov brez tovrstne simbolike ne izvaja, nikakor ne primejo. 

V diplomatsko prtljago pa res ni tako težko zložiti še ene ali dveh velikih slovenskih zastav, kajne? Na simbolni ravni zdaj deluje tako, kot da ne gre za pripravljen obisk, temveč zgolj za postanek na poti – po sistemu: če bodo Palestinci pač imeli čas. 

Drža podrejenosti 

Ozko sedenje, naklon glave in stisnjena drža dlani pri Tanji Fajon izražajo podrejenost, globoko hvaležnost, da si je nekdo vzel čas za nas, celo nekakšno pohlevnost. Na drugi strani pa lahko pri palestinskem sogovorniku opazimo nevtralno držo telesa in dlani postavljene v t. i. spuščeni stolp, ki ga običajno uporabljamo pri zbranem poslušanju. Iz videnega lahko zaključimo, da gre predvsem na palestinski strani za vljudnostni sprejem, na slovenski strani pa bi si lahko želeli boljše priprave, saj je slikovni material s takšnih srečanj običajno edino, kar ostane, potem ko je takšno srečanje končano. 

Na palestinski strani gre za vljudnostni sprejem, na slovenski strani pa bi si lahko želeli boljše priprave.