Vlada je sprejela negativna mnenja o predlogu Zakona o ustanovitvi pokrajin, predlogu Zakona o financiranju pokrajin in predlogu Zakona o pokrajinah, ki jih je pripravil Državni svet.
Leta 1991 so potekali prvi poskusi ustanavljanja pokrajin. Kasneje leta 1998 pa je Drnovškova vlada pripravila prvi osnutek zakona o pokrajinah. Vendar pokrajine še vedno niso zaživele, kljub leta 2016 sprejeti Strategiji razvoja lokalne samuprave v Republiki Sloveniji.
Državni svet je paket treh zakonov za ustanovitev pokrajin v parlamentarno proceduro vložil v začetku julija. Zakonodajno iniciativo je podprlo 28 svetnikov, nihče ni bil proti. Da gre za zgodovinski trenutek, je ocenil predsednik republike Borut Pahor, ki se je seje udeležil kot častni gost. S to odločitvijo je državni svet zaključil proces, ki so ga začeli leta 2019, ko je v vnovičnem poskusu ustanovitve pokrajin prevzel vlogo koordinatorja.
Neupoštevana ustava
Z ustavnimi spremembami leta 2006 je bilo določeno, da bi pokrajine morala ustanoviti država, a jih ta še vedno ni. Zanje pač ni bilo pravega političnega interesa, čeprav so številni pravni strokovnjaki poudarjali, da bi bilo, če bi jih ustanovili, za vse bolje.
Že dve desetletji se krešejo mnenja o pokrajinah. Na referendumu leta 2008 so se državljani celo odločili za trinajst pokrajin, danes nimamo še nobene. Pokrajine so bile prioriteta marsikatere vlade, a so ostale mrtva črka na papirju.
Ciril Ribičič je že pred časom dejal, da bi ustanovitev pokrajin pripomogla k enakomernejšemu razvoju Slovenije in uspešnejšemu povezovanju z regijami sosednjih držav. Prepričan je, da bi bila Slovenija precej boljša in uspešnejša, če reforme lokalne samouprave ne bi omejili zgolj na občine, ampak bi sočasno ustanovili tudi pokrajine. Ureditev lokalne samouprave brez pokrajin je po njegovem mnenju invalidna.
vir: Državni svet
Vlada za pokrajine nima časa
Vlada si prizadeva za pospešen razvoj vseh regij, pa vendar ocenjuje, da bo regionalizacija ob vseh izzivih, s katerimi se Slovenija sooča ta težko med prioritetami prihodnjega leta, so uvodoma zapisali.
Po njihovem mnenju pokrajinska zakonodaja ruši celotni sistem državne uprave, kot jo poznamo v tem trenutku. Vlada ocenjuje, da je trenutno nujna krepitev institucij regionalnega razvoja, ki jih imamo že danes, regionalnih razvojnih svetov in regionalnih razvojnih agencij, ki bi lahko opravljale razvojno funkcijo regij in pokrajin.
Predlogi navedenih zakonov predvidevajo obsežno teritorialno, upravno politično in fiskalno decentralizacijo, priznavajo v vladnem mnenju vendar pa z vidika nalog in pristojnosti na primer predlog zakona o pokrajinah predvideva zahtevno upravno politično reformo, ki bi zahtevala ne le ustanovitev novih upravno političnih struktur, pač pa tudi celovito reformo državne uprave.
Za Domovino je mnenje vlade komentiral tudi predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca: "Gre za pričakovano potezo. V Sloveniji pri regionalizaciji ne gre za levico in desnico. Ampak gre za demokratizacijo.Cilj Državnega sveta je bilo odločanje prenesti čim širšemu krogu ljudi, samouprava se je izkazala za zgodovinsko učinkovito. Vendar to ni po volji tistim, ki bi radi imeli naši državo za plen." Prvi primer, kjer bi lahko s pomočjo regionalizacije ukrepali bolj učinkovito je pandemija COVID. Očitno je, da se nam bo jeseni stvar v določeni obliki ponovila in situacijo bomo spet reševali samo centralno ter bo spet izpostavljen ideološki boj z ohranjanjem zdravja, je še dodal Kovšca.
Subisidiarnost ali centralno vodenje
Načelo subsidiarnosti dobro poznamo v odnosu do Evropske Unije in je opredeljeno v 5. členu Pogodbe o Evropski uniji. Cilj je zagotoviti, da se odločitve sprejemajo čim bližje državljanom in da se izvajajo stalne kontrole, s katerimi se preveri upravičenost ukrepov na ravni EU glede na možnosti, ki so na voljo na nacionalni, regionalni ali lokalni varni.
Vendar pa vlada o prenašanju pristojnosti oz. sprejemanje odločitev čim bližje državljanom zapiše naslednje: "Pokrajine naj bi opravljale le regionalne in ne tudi prenesenih državnih nalog. V Republiki Sloveniji državni organi s svojo teritorialno organizacijo zagotavljajo za prebivalce vse storitve, zato ni razloga, da bi te naloge prenašali na samoupravne lokalne ali regionalne oblasti. Pokrajin ob ustanovitvi ne bi smeli obremeniti z obsežnejšim izvajanjem državnih funkcij, temveč jim je treba dati najprej njihovo regionalno vsebino, to so njihove izvirne naloge, ki omogočajo uveljavljanje interesov, ki se oblikujejo na regionalni ravni." Vlada ugotavlja, da v dosedanjih poskusih tudi ni bilo doseženo politično soglasje o tem, kakšne naloge naj bi opravljale pokrajine, predvsem pa, koliko naj bi jih bilo.
O centralizmu kot raku Slovenije in svojem pogledu na število pokrajin pa je Tino Mamić, urednik tiskane Domovine, pisal že na tej povezavi.
Pokrajine oz dežele izvirajo iz srednjega veka in zavedni Slovenci iz vseh dežel so že od šesdestih let 19. stoletja na velikih političnih zborovanjih - taborih zaman zahtevali združitev vseh slovenskih dežel v zedinjeno Slovenijo, eno samo deželo v sestavu Avstro-Ogrske. Delitve Slovencev po deželni pripadnosti je bilo konec šele s propadom Avstro-Ogrske novembra 1918. Proglas osrednjega slovenskega Narodnega sveta iz tistih dni: Odslej nismo več Kranjci, Štajerci, Primorci, Korošci temveč samo še Slovenci.
Vsestranska kriza po l 2008 je aktivnost regionalistov sicer precej zmanjšala. Nekateri politiki pa tudi sedaj še kar ne odnehajo s težnjami po regionalizaciji zato si oglejmo kaj bi regionalizacija pomenila.
Državni svet, za majhno državo že sedaj nekoliko vprašljiv, bi se spremenil v svet regij oz pokrajin, dobili bi popolno dvodomnost. To bi ohromilo odločanje, ponovilo bi se izsiljevanje in blokade, kakršne smo poznali v skupščini SFRJ.
Vrsta območij oz manjših središč pogojuje ustanovitev pokrajine s tem, da bo pokrajinski sedež v njihovem mestu. Tako na primer majhen drobec Koroške dežele, ki je kljub nesrečnemu plebiscitu l 1920 ostal Sloveniji, noče biti ne v mariborski, niti v celjski, temveč lastni pokrajini, pri čemer je sporen njen sedež oz t i “prestolnica”. Slovenjgradec, ki se za to poteguje, namreč ni na Koroškem temveč na Štajerskem. Tudi drugod je sporno in vprašljivo skoraj vse: Kje naj bo »prestolnica« za Spodnje Posavje; Krško ali Brežice? Komu premajhno Zasavje v katerem se je ohranilo močno rivalstvo med nekdaj kranjskim Zagorjem in nekdaj štajerskimi Trbovljami? Kam z Notranjsko, dolga stoletja sestavnim delom Kranjske dežele. Tu hoče »prestolnica« postati Postojna Doslej so Postojno, samo, ker je bila vsega 25 let (1918-1943) pod Italijo, prištevali k Primorski. Tu je še vprašanje, ena celovita Primorska, ali dvoje, zgodovinska Goriška dežela, ter posebej del Istre z Obalo in Krasom. Obstajajo celo zamisli o dodatnem drobljenju regij v subregije - nekakšne podpokrajine, omenjala se je že npr Zgornja Gorenjska.
Nespametno in škodljivo je po več ko 100 letih obnavljati dežele oz pokrajine in celo večati njihovo število. Tudi zato, ker so avtoceste vse dele naše male države medsebojno že dokaj dobro povezale. Glavno pa je, da bi drobitev države še povečala že sedaj prevelike administrativne in upravne stroške Ustvarjanje in razmejevanje takšnih izsiljenih umetnih tvorb pa bi odprlo premnogo nepotrebnih sporov. Drobitev mlade in vsestransko krhke države je sedaj, pa tudi v bodoče, zadnje kar Slovenija potrebuje.
Zato recimo pokrajinam, ali regijam ne!
rozmarinka
20. 08. 2022 00:56:190
To lahko tako suvereno zapiše samo nekdo, ki živi v centru.
Pa, če prav razumem, je dejstvo, da je vsaj del koroške ostal slovenski, nesrečno? Mogoče pa predlagate vladi da se preprosto znebi "provinc" pa kar podarimo Koroško Avstriji, belo krajino in Istro hrvaški, Prekmurje madžarski... Pa se bo prišparalo pri pokrajinah pa še pri avtocestah.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
20. 08. 2022 18:11:340
HVALA ZA Vaše UTEMELJENNO OPOZORILO.
NAJ SI GA SLO POLITIKI VSEH STRANK - VZAMEJO K SRCU. L.R. Janez KK
omega
20. 08. 2022 21:03:080
Spoštovana ga Rožmarinka! Mislim, da ste me napačno razumela. Dejstvo je da je bil plebiscit za Slovence nesrečen, ker smo z njim izgubili s Slovenci naseljen del Koroške dežele. Če pogledate zemljevid dežel v času A-O boste videli da je do l 1918 Koroška zajemala vsega par občin, ki so sedaj v Sloveniji (Ravne, Mežica, Črna, Dravograd) in celo Jezersko. Slovenjgradec je bil na Štajerskem! Če bi plebiscitno območje obsegalo te, že takrat dokaj industrializirane kraje, bi izgubili tudi te kraje. Socialdemokratsko nastrojeni proletarci so bili za Avstrijo, enako tudi liberalci. Te kraje so zamgovite velesile Antante brez plebiscita dodelili Jugoslaviji zato, ker jih je general Maister pravočasno vojaško zasedel ter z silo zatrl poskuse odpora in splošno stavko.
Od ozemlja dotedanje Koroške dežele ima današnja Slovenija samo kakih 4-5 %, to je drobec, vsekakor premajhen, da bi to bila posebna pokrajina. Vsako namigovanje, da zagovarjam odstopanje ozemelj drugim je zmotno in globoko neupravičeno. "Šparanje" pri avtocestah je preseženo, te so namreč že zgrajene in Slovenija ima glede na površino in prebivalstvo gostejšo avtocestno mrežo kot večina evropskih držav
Sem pa proti razsipanju, če pokrajine sploh, potem so v Sloveniji pravi pogoji za tri, kvečjemu štiri: Nekdanja Kranjska, slovenski del Štajerske z drobcem Koroške (večji del štajerske dežele je namreč ostal v Avstriji), Primorska od Vršiča do Sečovelj in morda še Prekmurje s svojimi posebnostmi zaradi tisočletnega ločenega razvoja v okviru Madžarske. Avstrija ima ob 4,5 kratni površini Slovenije samo 8 pravih dežel ter eno mesto-deželo Dunaj.
Sicer mislim, da sva na isti strani, izrojena levica je moj in upam tudi vaš politični nasprotnik, ki mu urednik žal dopušča izzivanje in norčevanje iz nas na straneh Domovine.
Zato ne potrebiujemo pokrajin in vse upravljalske ter administrativene navlake, temveč le pošteno desno vlado, ki bi jo vodil Janša, in ki bi sorazmerno razvijala vse dele deželice na nesrečni strani Alp
baubau
19. 08. 2022 14:27:100
Seveda jih Slovenija za razvoj prave subsidiarne demokracije nujno potrebuje. Čisto vse tisto, čemur kpj oz. zks pod najrazličnejšimi psevdonimi nasprotuje, je za Slovenijo absolutno nujno najbolj potrebno.
Če nimate nobene druge politične orientacije, je popolnoma dovolj, da veste vsaj to.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
19. 08. 2022 15:11:510
Se je kar za strinjati z Vami: morda nekaj preorganizacije obstoječih državnih in občinskih kadrov - tako, da bi pokrajine začele v PRAKSI - POZITIVNO DELOVATI. L.R. Janez KK
8 komentarjev
omega
Pokrajine oz dežele izvirajo iz srednjega veka in zavedni Slovenci iz vseh dežel so že od šesdestih let 19. stoletja na velikih političnih zborovanjih - taborih zaman zahtevali združitev vseh slovenskih dežel v zedinjeno Slovenijo, eno samo deželo v sestavu Avstro-Ogrske. Delitve Slovencev po deželni pripadnosti je bilo konec šele s propadom Avstro-Ogrske novembra 1918. Proglas osrednjega slovenskega Narodnega sveta iz tistih dni: Odslej nismo več Kranjci, Štajerci, Primorci, Korošci temveč samo še Slovenci.
Vsestranska kriza po l 2008 je aktivnost regionalistov sicer precej zmanjšala. Nekateri politiki pa tudi sedaj še kar ne odnehajo s težnjami po regionalizaciji zato si oglejmo kaj bi regionalizacija pomenila.
Državni svet, za majhno državo že sedaj nekoliko vprašljiv, bi se spremenil v svet regij oz pokrajin, dobili bi popolno dvodomnost. To bi ohromilo odločanje, ponovilo bi se izsiljevanje in blokade, kakršne smo poznali v skupščini SFRJ.
Vrsta območij oz manjših središč pogojuje ustanovitev pokrajine s tem, da bo pokrajinski sedež v njihovem mestu. Tako na primer majhen drobec Koroške dežele, ki je kljub nesrečnemu plebiscitu l 1920 ostal Sloveniji, noče biti ne v mariborski, niti v celjski, temveč lastni pokrajini, pri čemer je sporen njen sedež oz t i “prestolnica”. Slovenjgradec, ki se za to poteguje, namreč ni na Koroškem temveč na Štajerskem. Tudi drugod je sporno in vprašljivo skoraj vse: Kje naj bo »prestolnica« za Spodnje Posavje; Krško ali Brežice? Komu premajhno Zasavje v katerem se je ohranilo močno rivalstvo med nekdaj kranjskim Zagorjem in nekdaj štajerskimi Trbovljami? Kam z Notranjsko, dolga stoletja sestavnim delom Kranjske dežele. Tu hoče »prestolnica« postati Postojna Doslej so Postojno, samo, ker je bila vsega 25 let (1918-1943) pod Italijo, prištevali k Primorski. Tu je še vprašanje, ena celovita Primorska, ali dvoje, zgodovinska Goriška dežela, ter posebej del Istre z Obalo in Krasom. Obstajajo celo zamisli o dodatnem drobljenju regij v subregije - nekakšne podpokrajine, omenjala se je že npr Zgornja Gorenjska.
Nespametno in škodljivo je po več ko 100 letih obnavljati dežele oz pokrajine in celo večati njihovo število. Tudi zato, ker so avtoceste vse dele naše male države medsebojno že dokaj dobro povezale. Glavno pa je, da bi drobitev države še povečala že sedaj prevelike administrativne in upravne stroške Ustvarjanje in razmejevanje takšnih izsiljenih umetnih tvorb pa bi odprlo premnogo nepotrebnih sporov. Drobitev mlade in vsestransko krhke države je sedaj, pa tudi v bodoče, zadnje kar Slovenija potrebuje.
Zato recimo pokrajinam, ali regijam ne!
rozmarinka
To lahko tako suvereno zapiše samo nekdo, ki živi v centru. Pa, če prav razumem, je dejstvo, da je vsaj del koroške ostal slovenski, nesrečno? Mogoče pa predlagate vladi da se preprosto znebi "provinc" pa kar podarimo Koroško Avstriji, belo krajino in Istro hrvaški, Prekmurje madžarski... Pa se bo prišparalo pri pokrajinah pa še pri avtocestah.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
HVALA ZA Vaše UTEMELJENNO OPOZORILO. NAJ SI GA SLO POLITIKI VSEH STRANK - VZAMEJO K SRCU. L.R. Janez KK
omega
Spoštovana ga Rožmarinka! Mislim, da ste me napačno razumela. Dejstvo je da je bil plebiscit za Slovence nesrečen, ker smo z njim izgubili s Slovenci naseljen del Koroške dežele. Če pogledate zemljevid dežel v času A-O boste videli da je do l 1918 Koroška zajemala vsega par občin, ki so sedaj v Sloveniji (Ravne, Mežica, Črna, Dravograd) in celo Jezersko. Slovenjgradec je bil na Štajerskem! Če bi plebiscitno območje obsegalo te, že takrat dokaj industrializirane kraje, bi izgubili tudi te kraje. Socialdemokratsko nastrojeni proletarci so bili za Avstrijo, enako tudi liberalci. Te kraje so zamgovite velesile Antante brez plebiscita dodelili Jugoslaviji zato, ker jih je general Maister pravočasno vojaško zasedel ter z silo zatrl poskuse odpora in splošno stavko. Od ozemlja dotedanje Koroške dežele ima današnja Slovenija samo kakih 4-5 %, to je drobec, vsekakor premajhen, da bi to bila posebna pokrajina. Vsako namigovanje, da zagovarjam odstopanje ozemelj drugim je zmotno in globoko neupravičeno. "Šparanje" pri avtocestah je preseženo, te so namreč že zgrajene in Slovenija ima glede na površino in prebivalstvo gostejšo avtocestno mrežo kot večina evropskih držav Sem pa proti razsipanju, če pokrajine sploh, potem so v Sloveniji pravi pogoji za tri, kvečjemu štiri: Nekdanja Kranjska, slovenski del Štajerske z drobcem Koroške (večji del štajerske dežele je namreč ostal v Avstriji), Primorska od Vršiča do Sečovelj in morda še Prekmurje s svojimi posebnostmi zaradi tisočletnega ločenega razvoja v okviru Madžarske. Avstrija ima ob 4,5 kratni površini Slovenije samo 8 pravih dežel ter eno mesto-deželo Dunaj. Sicer mislim, da sva na isti strani, izrojena levica je moj in upam tudi vaš politični nasprotnik, ki mu urednik žal dopušča izzivanje in norčevanje iz nas na straneh Domovine.
MEFISTO
Slovenije je komaj za eno spodobnpo regijo.
Zato ne potrebiujemo pokrajin in vse upravljalske ter administrativene navlake, temveč le pošteno desno vlado, ki bi jo vodil Janša, in ki bi sorazmerno razvijala vse dele deželice na nesrečni strani Alp
baubau
Seveda jih Slovenija za razvoj prave subsidiarne demokracije nujno potrebuje. Čisto vse tisto, čemur kpj oz. zks pod najrazličnejšimi psevdonimi nasprotuje, je za Slovenijo absolutno nujno najbolj potrebno. Če nimate nobene druge politične orientacije, je popolnoma dovolj, da veste vsaj to.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Se je kar za strinjati z Vami: morda nekaj preorganizacije obstoječih državnih in občinskih kadrov - tako, da bi pokrajine začele v PRAKSI - POZITIVNO DELOVATI. L.R. Janez KK
baubau
Drži.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.