Kmetje niso le podpora na volitvah – se politika tega zaveda?

»Kmetijstva država kot kaže sploh ne vidi, kaj da bi ga šele podprla,« je te dni opazil predsednik Evropske čebelarske zveze Boštjan Noč. Zatrdil je, da mu je povsem vseeno, ali so na oblasti levi ali pa desni – njemu gre za kmetijstvo, čebelarstvo in za prihodnost naše hrane. Kritiki so se pridružili tudi Sindikatu kmetov Slovenije. Spomnili so, da kmetje niso pomembni le kot podpora na volitvah, ampak predvsem zaradi svojega dela. Kritike niso letele le na izhodišča koalicijske pogodbe, pač pa tudi na interventni zakon – slednjemu je skupni odbor v četrtek prižgal zeleno luč.

»Kmetijstva država kot kaže sploh ne vidi, kaj da bi ga šele podprla! Danes po spletu krožijo izhodišča nove koalicijske pogodbe. Prebral sem vse … a žal nisem zasledil niti besede o kmetijstvu, hrani, samooskrbi ali prehranski varnosti,« je predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč zapisal v teh dneh in dodal, da iskreno upa, da je kaj spregledal in da se te vsebine vendarle skrivajo kje v ozadju. »Težko mi je gledati, kako se kmetijstvo vedno znova postavlja na stranski tir,« je poudaril in se dotaknil tudi interventnega zakona – na njihovo pobudo glede vključitve kmetijstva v interventni zakon še niso dobili odgovora. »Popolnoma mi je vseeno, a so levi in ali desni ... Meni gre za kmetijstvo, za čebelarstvo, za prihodnost naše hrane. In o tem ne bom tiho,« je bil jasen.

Na Čebelarski zvezi Slovenije so sicer že pred mesecem opozarjali, da se energenti dražijo tudi za čebelarje, kmetijska nafta pa je za večino čebelarjev nedostopna – dovoljena je namreč le za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter vozila za prevoz čebel. A veliko večji strošek predstavljajo naknadni prevozi do čebel. Na zvezi so zato pričakovali, da se za čebelarje naredi izjema in se jim povrne del trošarine.

Kmetje niso le podpora na volitvah

»Veliko slovenskih kmetov je prispevalo svoj glas in podporo, da ste dosegli svoj uspeh, zato menimo, da njihovega pomena ne bi smeli spregledati,« je zapisal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak. Spomnil je, da kmetje niso pomembni le kot podpora na volitvah, pomembni so predvsem zaradi svojega vsakodnevnega dela – zagotavljajo pridelavo kakovostne slovenske hrane, skrbijo za urejeno kulturno krajino, ohranjajo življenje na podeželju in podpirajo številne dejavnosti in delovna mesta, ki so posredno povezana s kmetijstvom.

Kmetijstvo ima pomembno vlogo tudi pri zagotavljanju prehranske varnosti države. »Zato je žalostno, da je kmetijstvo izpuščeno iz osnutka pogodbe. Tako vas Sindikat kmetov Slovenije iskreno prosi, da v koalicijsko zavezo vključite tudi slovenskega kmeta ter s tem pokažete, da cenite njegovo delo in da nanj niste pozabili,« je sporočil koaliciji, ki se oblikuje okoli Janeza Janše.

V začetku aprila so organizirali razpravo o krizi in slovenskem kmetijstvu, kamor so bili povabljeni predstavniki parlamentarnih strank in predstavniki kmetijskih organizacij. Gostiteljica dogodka je bila nova poslanka stranke Resni.ca Katja Kokot.

Okrogla miza v Vurbergu je trajala več kot tri ure, na njej pa je poslanka Resni.ce med drugim zatrdila, da morajo biti pri vsakem odločanju o kmetijstvu obvezno vključeni kmetje – to si tudi želijo vključiti v zakon. Že takrat smo pisali, da se kmetom nižanje DDV-ja na pet odstotkov za 15 osnovnih živil ne zdi najboljša rešitev. Ocenili so, da potrošnik na koncu ne bi imel nič od tega in predlagali nižanje marž teh živil. A kot kaže, v interventnem zakonu zaenkrat niso upoštevali njihove ocene.

Odbor interventnemu zakonu prižgal zeleno luč

Skupni parlamentarni odbor je danes predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije prižgal zeleno luč. Sprejeli so sicer vrsto dopolnil, a odhajajoče koalicije to ni pomirilo.

Klemen Boštjančič je ocenil, da je predlog po vsebini in strukturi parcialen, fiskalno tvegan in razvojno neučinkovit. Člani Svobode, SD, Levice in Vesne so sejo protestno zapustili, ker se niso strinjali, da se sodelujoče v razpravi omeji na pet minut. Tudi zakonodajno-pravna službe DZ ni bila prizanesljiva; med drugim je opozorila, da predlog zakona po vsebini ni interventen. V zakonodajno-pravni službi pa so problematizirali tudi morebiten referendum, ki so ga napovedali v Levici. Zakon namreč združuje določbe o davkih, o katerih referendum ni dopusten, in druge določbe, o katerih je referendum mogoč.

Narod je treba razbremenjevati!
Nihče ne bo nič izgubil.
Kar se bo zgodilo z interventnim zakonom, je samo to, da bodo vsi imeli več. Ljudje, ne država. pic.twitter.com/kBAOP6zQRV

— Aleksander Rebersek (@AlexRebersek) May 7, 2026

Katja Kokot je glede očitkov, da bo zakon ogrozil javne finance, odgovorila, da država ne more vsake razbremenitve obravnavati kot izgubo. »Denar, ki ostane pri delavcu, podjetniku, kmetu, najemodajalcu ali potrošniku, ne izgine. Ostane gospodarstvu, gre v porabo, v investicije, plače, storitve, razvoj ali ohranjanje delovnih mest,« je naštela in dodala, da je ob tem treba odpreti vprašanje racionalizacije porabe države.

Medtem ko delodajalske organizacije ocenjujejo, da gre za prvi korak v smeri večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, sindikati predlogu zakona ostro nasprotujejo. Predstavniki sindikatov so na novinarski konferenci pred sejo skupnega odbora DZ tudi opozorili, da niso prejeli vabila na sejo. Predsednik odbora Zvone Černač pa je pojasnil, da je na sejo v skladu s poslovnikom povabil predlagatelje, vlado in predstavnike zakonodajnopravne službe. Predlog poslanskih skupin Svobode, SD, Levice in Vesne, da se 12. maja o interventnem zakonu opravi javna predstavitev mnenj, je bil na glasovanju zavrnjen s sedmimi glasovi za in devetimi proti.