Porast ošpic v Evropi: v italijanske državne šole le cepljeni otroci, Nemci napovedujejo visoke kazni
Število obolelih za ošpicami v Evropi skokovito narašča, zaradi česar države vse bolj zaostrujejo zakonodajo glede cepljenja otrok. Zdravniška stroka namreč porast povezuje z vse nižjo precepljenostjo v evropskih državah in temu argumentu sledijo tudi vlade.
Največji izbruh ošpic se dogaja v Romuniji, kjer je letos zaradi njih umrlo že 25 ljudi, o povečanem številu obolenj pa poročajo iz štirinajstih evropskih držav, med njimi Italije, Nemčije, Avstrije, Poljske, Francije, Švice in Ukrajine.
Za Romunijo najbolj prizadeti Italijani v države šole spuščajo samo cepljene otroke, Staršem v Nemčiji, ki se ne bodo udeležili obveznega posvetovanja z zdravnikom pa bodo grozile kazni v višini tudi do 2.500 evrov, poroča BBC.
Potem ko v Nemčiji beležijo trikrat več primerov ošpic kot minulo leto in je prejšnji teden zaradi njih umrla mati treh otrok, je nemški minister za zdravje Hermann Gröhe napovedal "nujno zaostritev zakonodaje" glede cepljenja.
Vlada naj bi v bodoče od vrtcev zahtevala, da ji sporočijo seznam vseh staršev, ki ne morejo dokazati, da so se udeležili obveznega zdravniškega posvetovanja glede cepljenja njihovih otrok. A nekateri že opozarjajo, da bi takšen zakon kršil pravico do varstva osebnih podatkov.
Zanimiv primer se je znašel tudi pred nemškim sodiščem. To je odločilo, da ima oče pravico vztrajati pri cepljenju otroka kljub nasprotovanju matere. Šlo je za primer ločenega para in otroka, ki živi z mamo.
Vendar starši v Nemčiji, ki otrok ne bodo dali cepiti, še vedno ne bodo v prekršku, kot so to denimo v Italiji, še eni državi, ki jo je letos zadela epidemija ošpic.
Od začetka leta 2017 do 14. maja na Apeninskem polotoku namreč beležijo 2395 primerov ošpic, od tega 73 % pri otrocih mlajših od 15 let. 89 % obolelih ni bilo cepljenih proti ošpicam, nadaljnjih 7 % pa je prejelo le eno dozo cepiva, poroča Evropski center za preventivo in nadzor bolezni.
V Italiji imajo namreč zgolj še 85 % precepljenost dveletnih otrok, kar je mnogo premalo za kolektivno imunost, ki jo zdravstvena stroka postavlja na 95 % cepljene populacije.
Italijanska vlada je zato prejšnji teden sprejela odločitev, da morajo starši pred vstopom njihovih otrok v državne šole te cepiti proti 12 najbolj običajnim boleznim, kot so ošpice, oslovski kašelj, otroška paraliza in hepatitis B.
Tamkajšnje oblasti in pristojne službe pa so javno napadle po njihovih besedah "neznanstvene teorije", ki so pripeljale do mnogo prenizke precepljenosti, ki bi še preprečevala izbruh nalezljivih bolezni.
Tudi v naši državi precepljenost otrok klub obveznosti iz leta v leto pada. Lani je bilo cepljenih le še okrog 92 odstotkov otrok ene generacije, kar je že pod kritično mejo 95 %, ki zagotavlja kolektivno imunost.
Najnižja precepljenost je v večjih mestih na čelu z Ljubljano in Koprom.
Kljub vsemu Evropski center za preventivo in nadzor bolezni Slovenije ne navaja med državami, ki so prizadete zaradi razmaha ošpic, a pediatri opozarjajo na opreznost ob obisku naše zahodne sosede.
Seveda pa so ošpice po svetu še vedno mnogo večji problem kot v Evropi. Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije je ta bolezen v letu 2015 zahtevala 134 tisoč življenj.
Največji izbruh ošpic se dogaja v Romuniji, kjer je letos zaradi njih umrlo že 25 ljudi, o povečanem številu obolenj pa poročajo iz štirinajstih evropskih držav, med njimi Italije, Nemčije, Avstrije, Poljske, Francije, Švice in Ukrajine.
Za Romunijo najbolj prizadeti Italijani v države šole spuščajo samo cepljene otroke, Staršem v Nemčiji, ki se ne bodo udeležili obveznega posvetovanja z zdravnikom pa bodo grozile kazni v višini tudi do 2.500 evrov, poroča BBC.
Potem ko v Nemčiji beležijo trikrat več primerov ošpic kot minulo leto in je prejšnji teden zaradi njih umrla mati treh otrok, je nemški minister za zdravje Hermann Gröhe napovedal "nujno zaostritev zakonodaje" glede cepljenja.
Vlada naj bi v bodoče od vrtcev zahtevala, da ji sporočijo seznam vseh staršev, ki ne morejo dokazati, da so se udeležili obveznega zdravniškega posvetovanja glede cepljenja njihovih otrok. A nekateri že opozarjajo, da bi takšen zakon kršil pravico do varstva osebnih podatkov.
Zanimiv primer se je znašel tudi pred nemškim sodiščem. To je odločilo, da ima oče pravico vztrajati pri cepljenju otroka kljub nasprotovanju matere. Šlo je za primer ločenega para in otroka, ki živi z mamo.
Vendar starši v Nemčiji, ki otrok ne bodo dali cepiti, še vedno ne bodo v prekršku, kot so to denimo v Italiji, še eni državi, ki jo je letos zadela epidemija ošpic.
Italija brezkompromisno
Od začetka leta 2017 do 14. maja na Apeninskem polotoku namreč beležijo 2395 primerov ošpic, od tega 73 % pri otrocih mlajših od 15 let. 89 % obolelih ni bilo cepljenih proti ošpicam, nadaljnjih 7 % pa je prejelo le eno dozo cepiva, poroča Evropski center za preventivo in nadzor bolezni.
V Italiji imajo namreč zgolj še 85 % precepljenost dveletnih otrok, kar je mnogo premalo za kolektivno imunost, ki jo zdravstvena stroka postavlja na 95 % cepljene populacije.
Italijanska vlada je zato prejšnji teden sprejela odločitev, da morajo starši pred vstopom njihovih otrok v državne šole te cepiti proti 12 najbolj običajnim boleznim, kot so ošpice, oslovski kašelj, otroška paraliza in hepatitis B.
Tamkajšnje oblasti in pristojne službe pa so javno napadle po njihovih besedah "neznanstvene teorije", ki so pripeljale do mnogo prenizke precepljenosti, ki bi še preprečevala izbruh nalezljivih bolezni.
In Slovenija?
Tudi v naši državi precepljenost otrok klub obveznosti iz leta v leto pada. Lani je bilo cepljenih le še okrog 92 odstotkov otrok ene generacije, kar je že pod kritično mejo 95 %, ki zagotavlja kolektivno imunost.
Najnižja precepljenost je v večjih mestih na čelu z Ljubljano in Koprom.
Kljub vsemu Evropski center za preventivo in nadzor bolezni Slovenije ne navaja med državami, ki so prizadete zaradi razmaha ošpic, a pediatri opozarjajo na opreznost ob obisku naše zahodne sosede.
Seveda pa so ošpice po svetu še vedno mnogo večji problem kot v Evropi. Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije je ta bolezen v letu 2015 zahtevala 134 tisoč življenj.
Zadnje objave
Jutri bi lahko bilo znano, ali bo Janša sestavljal vlado
28. 4. 2026 ob 12:23
Marsičesa ste nas 'osvobodili'
28. 4. 2026 ob 12:09
Ganljiva skrb za spomenike Titu in socializmu
28. 4. 2026 ob 10:41
Živimo na Veneri ali Marsu?
28. 4. 2026 ob 6:00
Slovenija ima ogromne obrambne izdatke, toda kam v resnici gre denar?
27. 4. 2026 ob 19:24
Anton Martin Slomšek: Brez besede ali govorjenja bi zemla žalostna pušava bila
27. 4. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Živimo na Veneri ali Marsu?
28. 4. 2026 ob 6:00
Anton Martin Slomšek: Brez besede ali govorjenja bi zemla žalostna pušava bila
27. 4. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.